Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Med materino začasno in kratkotrajno odsotnostjo je bilo ustrezno poskrbljeno za otroka in ima negativen vpliv na otroka zlasti konflikt med starši. Ogroženost otrok udeležencev, ki bi narekovala izdajo predlagane začasne odredbe, ni izkazana.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 10. 2022, po katerem se otroka udeležencev zaupata v varstvo in vzgojo očetu, mati pa je dolžna opustiti vsa ravnanja, ki bi navedeno preprečevala.
2. Upnik v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da mu je šele v pritožbenem postopku dana možnost, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in strokovne osebe. Do nekaterih se opredeljuje in predlaga dokaze, vse ostale pa prereka.
Mnenje Centra za socialno delo X. je pristransko in ga je treba izločiti iz spisa. Postopek, ki je bil izveden pred CSD, je v nasprotju s smernicami delovanja uradnih oseb in z zakonodajo. To dokazuje s priloženim poročilom o inšpekcijskem nadzoru, a CSD s takim ravnanjem nadaljuje. Ni mu bila dana možnost, da bi se opredelil do njihovih poročil. Predlaga postavitev drugega CSD, ki ni "okužen" s preteklimi zadevami. Še posebej bode v oči dejstvo, da lahko upnica (pravilno: dolžnica) daje izjave CSD kar po telefonu, sam pa je bil vedno vabljen v dopoldanskem času, v primeru izostanka pa bil deležen očitka, da ne sodeluje. Tako pristransko ravnanje CSD bi moralo sodišče izločiti iz spisa.
Materino zdravstveno stanje ni bilo dokazano. Predlaga pridobitev njene zdravstvene dokumentacije. Ni bila hospitalizirana le enkrat, ampak se je daljša odsotnost ponovila. Dolžnica to prikriva tako CSD kot upniku. Ni jasno, kdaj in če sploh bodo odsotnosti prenehale. Otrok se ne more pustiti v tako negotovem stanju. Glede na njene navedbe, da ni zmožna opravljati delovnega procesa, je vprašljiva tudi njena primernost za skrb otrok. Izdaja začasne odredbe bi razbremenila tudi upnico (pravilno: dolžnico) in bi lahko bolje okrevala. Ustreznost babice za varstvo in vzgojo ni bila nikoli ugotovljena. Zanj je bila potrjena s strani več sodnih izvedencev.
Ni resnična ugotovitev, da sin redno obiskuje šolo. V letošnjem šolskem letu ima že kar nekaj izostankov. Prilaga zadnjo listo odsotnosti. Izostanki sovpadajo z materino odsotnostjo. Že iz ugotovitev CSD izhaja, da obstaja ogroženost otrok, to pa za izrek ukrepov zadostuje.
Glede trditve CSD, da naj bi zoper mater podajal neupravičene prijave, odgovarja, da je s predložitvijo materine ovadbe prišel sam s sabo v nasprotje. Njena ovadba je bila namreč zavržena. V celoti pa je sodišče potrdilo upnikove navedbe zoper dolžnico in se zoper njo vodi kazenski postopek zaradi njenega nasilja nad upnikom in otrokoma, pri čemer so ji pomagali nekateri delavci CSD. Trditve CSD tako ne držijo; ker ni predložil dokazov, pa se do njih ne more konkretneje opredeliti.
Ker je sodišče sledilo le mnenju CSD, ne da bi preverjalo njihove trditve, je odločitev napačna. Zahteva, naj sodišče izvede predlagane dokaze in nemudoma izda predlagano začasno odredbo. Vsem udeleženim pa daje v ponovno branje mnenje izvedenca A. A., ki je strokovno in vizionarsko napovedal dogodke, a ni bil slišan. Dolžnici predlaga uvedbo skupnega skrbništva. Le tako bo možno zagotoviti ustrezen razvoj otrok, da ne bosta zašla na kriva pota.
3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Upnik sprevrača dejstva in navaja neresnice. Odpira vedno nove postopke in povečuje njeno stisko ter posledično stisko otrok. Kljub večletnemu ločenemu življenju in pogojni obsodbi, izrečeni v kazenskem postopku, nadaljuje z nasiljem nad njo in otrokoma. Ovadbo zoper njo je podal iz maščevanja po izreku prepovedi približevanja. Tožilstvo jo je zavrglo, upnik pa je prevzel pregon. Kar je povedala CSD, je bilo skladno s tedanjim stanjem, ko se še ni vedelo, ali bo potrebna operacija. Zaradi operacije 25. 10. 2022 je bila odsotna do 4. 11. 2022. V tem času sta bila otroka sedem dni z očetom, le štiri dni pa sta bila doma, kjer je bilo zanju dobro poskrbljeno. Sin je v tem času v šoli manjkal tri dni zaradi slabega počutja, od tega en dan, ko je bil pri očetu, ki odsotnosti ni javil v šolo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Udeleženca sta starša sedemnajstletne hčerke in štirinajstletnega sina, ki sta bila s pravnomočno sodbo, izdano pred dvema letoma in pol, zaupana v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki (med drugim vsak drugi vikend od četrtka do nedelje, v izmeničnem tednu pa od srede do četrtka). Svoj predlog za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo njemu je oče utemeljil s trditvami, da sta otroka zaradi materine urgentne hospitalizacije prepuščena sama sebi, da zdravila, ki vplivajo na psihofizično stanje, krnijo materino sposobnost za ustrezno skrb, da je sin v preteklem šolskem letu prenehal obiskovati šolo in da sta otroka v stiski.
6. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi mnenja CSD ugotovilo, da je bilo med materino začasno in kratkotrajno odsotnostjo ustrezno poskrbljeno za otroka in da ima negativen vpliv na otroka zlasti konflikt med starši. Zaključilo je, da ogroženost otrok udeležencev, ki bi narekovala izdajo predlagane začasne odredbe, ni izkazana.
7. Pritožbeni očitki o pristranskosti CSD niso izkazani. Zatrjevano poročilo o inšpekcijskem nadzoru ni priloženo. Spremljanje družine v daljšem časovnem obdobju samo za sebe ne izkazuje pristranskosti strokovnih delavcev. Tudi dejstvo, da je bil z materjo opravljen telefonski pogovor, glede na okoliščine zadeve – mati je bila v bolnišnici, CSD pa je ugotavljal, kako je v tem času poskrbljeno za otroka – ne vzbuja dvoma o tem, da sta poročilo in mnenje CSD nudila dovolj zanesljivo podlago za odločitev sodišča. 8. Pritožbene navedbe so presplošne, da bi utemeljevale zaključek o prikrivanju zdravstvenega stanja in da bi jo njeno stanje oviralo v izvrševanju starševske skrbi. Ob dejstvu, da sta otroka stara sedemnajst in štirinajst let (ob izdaji začasne odredbe sta imela tri mesece manj), je prepričljiv zaključek sodišča, da skrb babice, ki živi v isti hiši, zadostuje. Nenazadnje je mati v odgovoru na pritožbo opozorila tudi na dejstvo, da sta med drugo hospitalizacijo otroka več dni preživela pri očetu. Ker pritožnikove navedbe ne narekujejo natančnejšega ugotavljanja materinega zdravstvenega stanja, je predlog za pridobitev njene zdravstvene dokumentacije neutemeljen.
9. Pritožbene navedbe glede ugotovitev o postopkih, ki jih je oče sprožil zoper mater po pravnomočnosti odločitve o zaupanju, ne izpodbijajo niti resničnosti teh ugotovitev, niti utemeljenosti mnenja, da s tem ne sledi koristi otrok, ampak pritiska na njuno mater.
10. Pritožnik ni izkazal tolikšnega obsega izostankov sina, da bi že samo to dejstvo vzbudilo dvom o ustreznosti skrbi zanj. Poleg tega je mati pojasnila, da je bil en dan od štirih dni odsotnosti med njeno hospitalizacijo pri očetu, oče pa v pritožbi o tem molči. 11. Ocena ogroženosti, ki jo je CSD podal v enem od s strani očeta začetim postopkom v marcu 2022, ne podpira izdaje predlagane začasne odredbe. CSD je namreč v oceni ogroženosti navedel, da otroka spravlja v stisko nerazrešen konflikt med starši in dejstvo, da se ne dogovarjata, pri tem pa večjo oviro za izboljšanje komunikacije vidijo pri očetu.
12. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).