Jedro

Ker ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, odvetniku v primeru, ko Vrhovno sodišče RS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožene stranke, vloženo 6.11.2018 zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2095/2017, z dne 21.3.2018. 2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) pritožila tožena stranka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je tožena stranka proti drugostopni sodbi dne 18.5.2018 na Vrhovno sodišče RS vložila predlog za dopustitev revizije, kateremu je priložila novo pooblastilo, kot to določa 2. odstavek 95. člena ZPP. Vrhovno sodišče RS je s sklepom II DoR 196/2018, z dne 4.10.2018, revizijo dopustilo. Na podlagi tega sklepa je tožena stranka dne 6.11.2018 vložila revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo z izpodbijanim sklepom. Glede na to, da je predlog za dopustitev revizije del izrednega pravnega sredstva revizije, je odvetnik že za vložitev predloga za dopustitev revizije sodišču dolžan predložiti novo pooblastilo. Če Vrhovno sodišče RS ne bi razpolagalo z novim pooblastilom za vložitev revizije (ker ta ne bi bil priložen predlogu za dopustitev revizije), bi Vrhovno sodišče RS predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo. Ker pa je predlogu za dopustitev revizije novo pooblastilo bilo predloženo, je na podlagi tega predloga Vrhovno sodišče RS revizijo dopustilo. ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, zato odvetniku v primeru, ko Vrhovno sodišče RS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila. Da je odvetnik s strani pravdne stranke pooblaščen „tudi“ za vložitev revizije, je namreč razvidno iz sklepa o dopustitvi revizije, ki ga je stranka reviziji dolžna priložiti. Takšno je tudi stališče ustaljene sodne prakse (sklep VSL I Cpg 450/2011, VSL II Cp 3249/2011).

3. Pritožba je utemeljena.

4. 2. odstavek 95. člena ZPP določa, da mora odvetnik za vložitev izrednega pravnega sredstva sodišču predložiti novo pooblastilo. ZPP med izredna pravna sredstva uvršča tudi institut revizije (367. do 384. člen ZPP). Predlog za dopustitev revizije je del izrednega pravnega sredstva revizije, zato je odvetnik že za vložitev predloga za dopustitev revizije sodišču dolžan predložiti novo pooblastilo. Pritožbeno sodišče po vpogledu v predmetni spis, in sicer v revizijo tožene stranke (list. št. 126-127), kateri je skladno z 2. odst. 373. člena ZPP priložen sklep o dopustitvi revizije Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II DoR 196/2018, z dne 4.10.2018 (priloga B4), ugotavlja, da je predlog za dopustitev revizije po pooblastilu tožene stranke na Vrhovno sodišče RS vložila Odvetniška pisarna M. K. iz ... V kolikor Vrhovno sodišče RS ne bi razpolagalo z novim pooblastilom za vložitev revizije, bi predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.

5. Ker ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, odvetniku v primeru, ko Vrhovno sodišče RS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila. Da je odvetnik s strani pravdne stranke pooblaščen tudi za vložitev revizije, je razvidno iz sklepa o dopustitvi revizije, ki ga je stranka reviziji dolžna priložiti.2

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Enako stališče je zavzeto že v odločbah I Cp 3667/2010, I Cpg 450/2011, II Cp 3249/2011