Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti.

Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča volilna komisija ni upoštevala načela hitrega postopanja in je časovno odreagirala izven določbe 34. člena ZSDU. Šele 18. 8. 2021 je namreč objavila kandidatno listo, na katero je umestila tudi E.E..

Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je na kandidatno listo z dne 18. 8. 2021 volilna komisija umestila tudi druga dva kandidata, katerima je 20. 5. 2021 zavrnila predloge kandidature (C.C., D.D.). Takšno ravnanje volilne komisije je bilo nezakonito.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in udeleženec na strani nasprotne udeleženke sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se v zvezi z volitvami za člane sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2021 – 2025 razveljavijo volitve oziroma volilna opravila od vključno 18. 8. 2021 dalje (I. točka izreka sodbe), zavrnilo pa je predlog za njihovo razveljavitev do vključno 17. 8. 2021 (II. točka izreka sodbe). Nasprotni udeleženki je naložilo, da predlagatelju povrne odmerjene stroške postopka (III. točka izreka sodbe).

2. Zoper I. in III. točko sodbe se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: volilna komisija). Zavzema se za stališče, da se v primeru, ko svetu delavcev poteče mandat, ta podaljša za opravljanje tekočih nalog do izvolitve novega sveta delavcev. Sklep, ki ga je udeleženec na njeni strani (v nadaljevanju: svet delavcev) sprejel 18. 8. 2021, zato ni bil nezakonit oziroma ne more pomeniti take bistvene kršitve, ki bi imela za posledico razveljavitev volitev. Prav tako ne more pomeniti take kršitve novo določeni datum volitev, ki so se opravile po letnih dopustih zato, da bi se jih lahko udeležili vsi delavci. Po prenehanju začasne prepovedi organizacije volitev je volilna komisija z volilnimi postopki nadaljevala, čim je bilo to mogoče. Pritožba izpodbija tudi ugotovitev sodišča, da B.B. ni bilo omogočeno uresničiti aktivno volilno pravico. Prišel je na napačno volišče, čeprav je volilna komisija zaposlene sproti obveščala o voliščih. Če z napačnega volišča ne bi že prej odšel, bi mu volilni odbor po opravljenem preverjanju povedal, na katerem volišču lahko glasuje. Volilna komisija pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da predlog zavrne.

3. Svet delavcev se pritožuje zoper I. in III. točko sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.). Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni pojasnilo, kako naj bi postopkovne nepravilnosti sveta delavcev in volilne komisije vplivale na zakonitost volitev. Očita, da je I. točka izreka sodbe v nasprotju z razlogi sodbe o neupravičeni neaktivnosti volilne komisije. Ne strinja se z zaključkom, da od 23. 6. 2021 do 18. 8. 2021 svet delavcev in volilna komisija nista bila aktivna glede volilnih opravil. Poudarja, da tudi sicer v času od 23. 6. 2021 do 4. 7. 2021, ko se je svetu delavcev iztekel mandat, ne bi bilo mogoče izpeljati vseh manjkajočih volilnih opravil. Zaradi preložitve volitev na čas po dopustih, so bile te izvedene z visoko udeležbo. Sklep sveta delavcev z dne 18. 8. 2021 ni imel konstitutivne vloge za potek in izid volitev, temveč je v najslabšem primeru le morebitna napačna presoja vprašanja, kdo je bil pristojen razpisati nov datum volitev (svet delavcev ali volilna komisija). Tega sklepa svet delavcev ni sprejel nezakonito, saj je v primerih, ko svet delavcev ni konstituiran iz objektivnih razlogov in brez krivde obstoječega sveta delavcev, edina možna razlaga Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93 in nadalj.) ta, da obstoječi svet delavcev v vmesnem času opravlja nujne naloge. Kontinuiteta delovanja sveta delavcev je namreč ključna za delovanje celotnega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju. Pritožba očita, da iz obrazložitve sodbe ni jasno, kako naj bi predlagateljeva zmedenost v avgustu 2021 o tem, ali je še kandidat ali ne, in pa domnevna zmedenost volivcev bistveno vplivali na zakonitost volitev. Izpodbija tudi zaključek, da B.B. ni bilo omogočeno glasovanje. S stališči sodišča, kako bi volilni odbor moral postopati v primeru tega volivca, se ne strinja, saj nimajo podlage v ZSDU. Svet delavcev pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in I. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi, III. točko pa spremeni in predlagatelju naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Predlagatelj v odgovorih na obe pritožbi njune navedbe prereka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo sveta delavcev zavrže oziroma zavrne, prav tako predlaga zavrnitev pritožbe volilne komisije.

5. Nepravilno je zavzemanje za zavrženje pritožbe sveta delavcev, ki ga predlagatelj utemeljuje s trditvijo, da svet delavcev trenutno ni veljavno konstituiran. V skladu s petim odstavkom 45. člena ZSDU se z razglasitvijo volilnih izidov šteje svet delavcev za izvoljenega, pravice in obveznosti pa izvršuje od dneva, ko staremu svetu delavcev preneha mandat (smiselno enako določbo vsebuje drugi odstavek 48. člena Pravilnika o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora javnega zavoda A. z dne 17. 3. 2021; v nadaljevanju: Pravilnik). Volilna komisija je 20. 9. 2021 izdala razglas o izidu volitev članov sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2021 - 2025 z dne 14. 9. 2021 (A17). To pomeni, da je bil svet delavcev izvoljen in je imel tak status tudi v času vložitve pritožbe, zato jo je pritožbeno sodišče kot dopustno obravnavalo (drugi odstavek 346. člena ZPP).

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavljata pritožbi. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

8. Svet delavcev zmoto očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila I. točka izreka sodbe v nasprotju z razlogi sodbe. Prvostopenjsko sodišče je res obrazložilo, da je bila volilna komisija od 23. 6. 2021 do 18. 8. 2021 neupravičeno neaktivna oziroma da se je nedopustno dolgo čakalo z določitvijo novega datuma volitev, vendar pa ta obrazložitev ni v notranjem protislovju z izrekom o razveljavitvi volilnih opravil od 18. 8. 2021 dalje, kot to trdi pritožba. Ta razveljavitev resda predpostavlja ponoven postopek volitev in s tem povezan čas, vendar pa so ugotovljene nezakonitosti materialnopravno utemeljevale delno ugoditev predlogu in razveljavitev volitev v navedenem obsegu.

9. Zmoten je očitek sveta delavcev o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje glede nepravilnosti sveta delavcev in volilne komisije, ki jih je ugotovilo v 17. do 20. točki obrazložitve, ne pojasnilo, v čem naj bi vplivale na zakonitost volitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile v prvostopenjski sodbi te nepravilnosti podrobno obrazložene, iz razlogov pa je razvidna tudi presoja sodišča, da je bila narava nepravilnosti takšna, da so predstavljale bistveno kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

10. Predlog se nanaša na razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Iz določil ZSDU izhaja, da je za izvedbo teh volitev poudarjeno načelo hitrosti postopanja. Npr.: tridnevni rok je predpisan za to, da volilna komisija preizkusi zakonitost predlogov kandidatov (30. člen), da predlagatelji kandidatov odpravijo pomanjkljivosti predlogov (31. člen), da volilna komisija o predlogu kandidata izda sklep o zavrnitvi oziroma o ugotovitvi skladnosti z zakonom (drugi odstavek 34. člena); v petdnevnem roku mora volilna komisija ugotoviti in razglasiti volilne rezultate (drugi odstavek 45. člena); sedemdnevni rok velja za prijavo dodatnih kandidatov (32. člen); v roku osmih dni je dopustno uveljavljati sodno varstvo zoper zavrnitev predloga kandidata (33. člen), zoper sklep volilne komisije o neveljavnosti volitev (44. člen) in zoper bistvene kršitve postopka volitev (prvi odstavek 53. člena ZSDU). Vsebinsko enake določbe vsebuje tudi Pravilnik v 30. do 33. in 46. členu. Izjemno hitro postopanje je zahtevano tudi za sodni postopek v sporih za razveljavitev volitev članov sveta, saj 52. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) predpisuje tridnevni rok za vložitev odgovora na predlog, opravo glavne obravnave, vložitev pritožbe in odločitev o njej.

11. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je imel obstoječi svet delavcev mandat do 4. 7. 2021. Dne 14. 4. 2021 je pravilno in pravočasno objavil sklep o razpisu volitev članov sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2021 - 2025 in v njem za datum volitev določil 9. 6. 2021. Na tej podlagi je volilna komisija začela z volilnimi opravili in med drugim dne 21. 5. 2021 objavila tri sklepe o zavrnitvi predlogov kandidatur z dne 20. 5. 2021, in sicer C.C., D.D. in E.E.. Zoper ta sklep je E.E. uveljavljala sodno varstvo, v okviru katerega je sodišče z začasno odredbo X Pd 334/2021 z dne 3. 6. 2021 volilni komisiji do pravnomočne odločitve v tej zadevi prepovedalo organizacijo razpisanih volitev. S sklepom z dne 4. 6. 2021 je zato volilna komisija prekinila proces volitev. Dne 23. 6. 2021 je bila volilni komisiji vročena sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča X Pdp 307/2021 z dne 21. 6. 2021 o potrditvi prvostopenjske zamudne sodbe X Pd 334/2021 z dne 11. 6. 2021, s katero je bil odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E..

12. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilna prvostopenjska presoja, da ravnanje sveta delavcev in volilne komisije po prejemu sodbe X Pdp 307/2021 ni bilo pravilno. Po prenehanju prekinitve procesa volitev (23. 6. 2021) je bilo treba z volilnimi opravili nadaljevati in v tem okviru tudi določiti nov datum volitev. V skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena ZSDU je za določitev dneva volitev pristojen svet delavcev. Glede na to, da se mu je iztekal mandat (4. 7. 2021), bi moral to dolžnost izpolniti pred tem datumom, za kar je imel od 23. 6. 2021 dovolj časa, k takojšnji izpolnitvi te dolžnosti pa ga je zavezovalo tudi omenjeno načelo hitrega postopanja v postopku volitev članov sveta delavcev. Tega načela svet delavcev ni spoštoval, saj je nov datum volitev (14. 9. 2021) določil šele s sklepom o razpisu volitev, ki ga je sprejel 18. 8. 2021. 13. Pritožbeno sodišče soglaša in po nepotrebnem ne ponavlja prvostopenjskih razlogov o tem, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti. Pritožbi se neutemeljeno zavzemata za stališče, da mora biti zagotovljeno kontinuirano delovanje sveta delavcev, zaradi česar se je svetu delavcev po izteku mandata 4. 7. 2021 ta podaljšal za opravljanje tekočih in nujnih opravil do izvolitve novega sveta delavcev. Volilna komisija v pritožbi to stališče opira na določbo 75. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.), ki jo razlaga tako, da pravica do soupravljanja ne more mirovati. Po oceni pritožbenega sodišča takšno tolmačenje ni pravilno. Citirana določba le predpisuje, da delavci sodelujejo pri upravljanju v zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ničesar pa ne ureja glede časovnih meja izvrševanja te pravice. Izvrševanje pravice soodločanja prepušča zakonski ureditvi, ZSDU pa v prvem odstavku 46. člena določa, da delavcu preneha članstvo v svetu delavcev, če mu preteče mandat. Kakršnegakoli podaljšanja članstva oziroma mandata sveta delavcev ne določa, niti za opravljanje tekočih in nujnih opravil v primeru, kot je obravnavani, ko je bil zaradi začasne odredbe sodišča proces organizacije volitev začasno prekinjen, nato pa je po prenehanju te prekinitve mandat obstoječemu svetu delavcev potekel še pred izvolitvijo novega sveta delavcev. V tretjem odstavku 10. člena ZSDU izrecno predpisuje, da mandat članov sveta delavcev traja štiri leta. Iz tega odstavka tudi izhaja, da ZSDU opravljanje te funkcije istim članom po izteku mandata navezuje na ponovno izvolitev, ta pravica pa je izključno v rokah delavcev in jo je treba izvršiti v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 8. člena ZSDU). Stališče, da svet delavcev po izteku mandata ne more več veljavno odločati in si tudi ne podaljšati mandata, je bilo sprejeto tudi v sodbi pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1385/2000 z dne 14. 9. 2000. 14. Volilna komisija v pritožbi očita, da se sodišče ni podrobneje opredelilo do njenih trditev o pomenu sveta delavcev in do tega, da je imel svet delavcev z vodstvom A. sklenjeno participacijsko pogodbo. S tem smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (neobstoj odločilnih razlogov), ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Že razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v 13. točki te sodbe, utemeljujejo pravilnost prvostopenjske presoje glede delovanja in mandata sveta delavcev, zato podrobnejša opredelitev do trditev, ki jih izpostavlja pritožba, ni bila potrebna.

15. Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča volilna komisija ni upoštevala načela hitrega postopanja in je časovno odreagirala izven določbe 34. člena ZSDU. Šele 18. 8. 2021 je namreč objavila kandidatno listo, na katero je umestila tudi E.E..

16. Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je na kandidatno listo z dne 18. 8. 2021 volilna komisija umestila tudi druga dva kandidata, katerima je 20. 5. 2021 zavrnila predloge kandidature (C.C., D.D.). Takšno ravnanje volilne komisije je bilo nezakonito. V skladu s 33. členom ZSDU ima zoper sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature predlagatelj in kandidat za člana sveta delavcev v osmih dneh od javne objave sklepa pravico do pritožbe na pristojno sodišče. Kot izhaja iz prvostopenjske sodbe, je to sodno varstvo uveljavljala le E.E.. To pomeni, da je sklep o zavrnitvi kandidatur C.C. in D.D., glede katerih sodno varstvo ni bilo uveljavljano, postal zavezujoč tako zanju kot za njuna predlagatelja in volilno komisijo. Na kandidatno listo ne bi smela biti umeščena in volivci zanju ne bi smeli glasovati. Že samo dejstvo, da ju je volilna komisija nezakonito umestila na kandidatno listo, predstavlja bistveno kršitev, ki je nedopustno vplivala na zakonitost volitev in terja razveljavitev volitev od 18. 8. 2021 dalje. Ta vpliv dodatno potrjujejo prvostopenjski razlogi o tem, da je 13. 10. 2021 ena izmed članic novo izvoljenega sveta delavcev odstopila. Nova članica sveta delavcev se bo izbirala med neizvoljenima kandidatkama z največjim in enakim številom glasov (181), pri čemer je ena od teh kandidatk prav C.C., torej oseba, ki se na kandidatni listi sploh ne bi smela nahajati.

17. Svet delavcev v pritožbi navaja, da so bile od 23. 6. 2021 do 18. 8. 2021 sprejete naslednje ključne odločitve za izvedbo volitev: načelna odločitev sveta delavcev dne 23. 6. 2021 o preložitvi volitev na september 2021; sklep volilne komisije z dne 24. 6. 2021 o okvirni določitvi datuma volitev za 15. 9. 2021; sklep volilne komisije z dne 20. 7. 2021, s katerim je bil datum volitev preciziran na 14. 9. 2021; sklep sveta delavcev z dne 18. 8. 2021 je bil le tehnična izvedba sklepa volilne komisije z dne 20. 7. 2021. Pritožbi je predložil zapisnika sej volilne komisije z dne 24. 6. 2021 in 20. 7. 2021 (C11-12) in utemeljil, da tega ni storil že v prvostopenjskem postopku zato, ker ni predvideval, da bo sodišče štelo kot odločilno dejstvo neaktivnost volilne komisije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena dejstva in listini predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, zato jih ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP). Predlagatelj je že v tožbi navajal, da bi morala volilna komisija po 23. 6. 2021 nemudoma nadaljevati volilna opravila, vendar ni storila ničesar, oziroma da je svet delavcev šele 18. 8. 2021 objavil sklep o razpisu volitev. Ker je bila neustrezna aktivnost teh organov v obdobju od 23. 6. 2021 do 18. 8. 2021 zatrjevana in sporna že v prvostopenjskem postopku, bi svet delavcev moral že v postopku na prvi stopnji navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere se sklicuje šele v pritožbi. Enako stališče velja za zapisnika sej volilne komisije z dne 24. 6. 2021 in 20. 7. 2021 (B8-9), ki ju je volilna komisija vložila v spis šele s pritožbo in brez navedb, kaj z njima dokazuje.

18. Zgoraj opisana ravnanja sveta delavcev in volilne komisije predstavljajo bistvene kršitve postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, to pa skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Prvostopenjska delna ugoditev predlogu in razveljavitev volitev oziroma volilnih opravil od vključno 18. 8. 2021 dalje je zato materialnopravno pravilna.

19. Ostale navedbe pritožb niso bile odločilnega pomena, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP). To velja tudi za pritožbene očitke v zvezi z glasovanjem B.B.. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je skladno z določbo 35. člena ZSDU uresničitev aktivne volilne pravice pogojena s tem, da volilna komisija obvesti volivce o dnevu volitev in o njihovem volišču. 20. Ker pritožbi nista utemeljeni, ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

21. Svet delavcev s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Predlagatelj krije sam stroške odgovorov na pritožbi, saj odgovora nista v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča in tako nista bila potrebna za postopek (prva odstavka 155. in 165. člena ZPP).