Up-39/98

25.3.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. M. M. - J. iz M., ki jo zastopa N. G., odvetnik v M. na seji senata dne 25. marca 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba dr. M. M.-J. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 363/96 z dne 6.11.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 907/95-3 z dne 13.2.1996 in sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. P 830/95 z dne 15.6.1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišča so v pravdnem postopku zavrnila zahtevek pritožnice, naj se razveljavi javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za nakup poslovnih prostorov prvotožene stranke ter sklep njene komisije, ki je kot najugodnejšega ponudnika izbrala drugo in tretjo toženo stranko ter da naj se postopek prodaje teh prostorov ponovi v skladu z določili Zakona o prometu z nepremičninami. Sodišča so ugotovila, da prvotožena stranka ni družbena pravna oseba, in da zato ni podvržena omejitvam ter nadzoru, ki jih določa navedeni zakon. Tudi če bi šlo za kršitev določb Zakona o obligacijskih razmerjih glede javnega razpisa nagrade, pa je pritožnica postavila napačen tožbeni zahtevek, saj bi poleg razveljavitve razpisa morala zahtevati še razveljavitve prodajne pogodbe in sklenitev ustrezne pogodbe z njo.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je bila v postopku odločanja po javnem razpisu diskriminirana. Sodišča naj bi uporabila predpise, ki v trenutku odločanja še niso veljali, prav tako pa naj ne bi bilo res, da je prvotožena stranka pravna oseba z v celoti znanim lastnikom. Absurdno naj bi bilo, da tožena stranka prodaja prostore po nižji ceni, kot bi jo lahko dosegla. V škodo tožnice naj bi bilo kršena pravica enakega varstva pravic v postopku, ker je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da bi morala pritožnica izpodbijati tudi sklenjeno prodajno pogodbo.

3.Očitek pritožnice, da naj bi bile kršena njena pravica do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. členu Ustave, ker prvotožena stranka ni prodala poslovnih prostorov skladno z določili Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS št. 19/76 in 42/86 - v nadaljevanju: ZPN), je očitno neutemeljen.

Sodišča so ugotovila, da v prvotoženi stranki ni družbenega kapitala zato je očitno, da določila o prodaji nepremičnin, ki jih z namenom varstva družbene lastnine določa ZPN, v obravnavani zadevi ne pridejo v poštev. Pravilnosti ugotovitve dejstva, da v toženi pravni osebi ni družbenega kapitala, pa Ustavno sodišče ne more presojati same po sebi, presojalo bi lahko le, ali je bila v postopku ugotavljanja tega dejstva kršena kakšna ustavna pravica procesne narave - tega pa pritožnica ne izkaže.

4.Prav tako je neutemeljen pritožničin očitek, da je Vrhovno sodišče s stališčem, da bi morala pritožnica izpodbijati tudi sklenjeno prodajno pogodbo in zahtevati sklenitev prodajne pogodbe z njo, kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave. Tudi če so bila pri prodaji spornih prostorov kršena splošna pravila Zakona o obligacijskih razmerjih glede obljube nagrade oz. javnega razpisa, v odločitvi sodišč ne more biti kršitev človekovih pravic pritožnice. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča, bi namreč pritožnica lahko dosegla pravno varstvo zoper te kršitve - razlog, da sodišča teh kršitev niso mogla odpraviti, pa je na strani pritožnice, ki ni uveljavljala ustreznega tožbenega zahtevka.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude