Jedro

Možno je vložiti tudi eventualno nasprotno tožbo, če je pogoj internoprocesni negotovi bodoči dogodek. Podane morajo biti posebne in vse splošne predpostavke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno tožbo z dne 12. 10. 1999 zato, ker je vložena le za primer, če bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku po glavni tožbi. Zato po prepričanju sodišča prve stopnje do takrat tožnica nima pravne koristi za vložitev takšne tožbe.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožnica, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nedopustno, brez sklepa, zadevo po nasprotni tožbi razdružilo in jo obravnava kot samostojno tožbo. V skladu z določbo 183. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo v primeru, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, če se zahtevka lahko med seboj pobotata ali če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice -ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba A. B. je v skladu s citirano določbo. Tožnica ima očitno pravno korist za vložitev nasprotne tožbe, saj tožnik po glavni tožbi zahteva, da se zaradi razveze zakonske zveze vrne darilo ter da postane tožnik izključni lastnik nepremičnin vl. št. 502 k.o. .... Če bi sodišče takšnemu tožbenemu zahtevku ugodilo, nasprotna tožba pa bi bila zavržena, bi A. B. ostala brez solastninskih pravic, ki jih je pridobila z vlaganjem v navedeno nepremičnino. Bistvo nasprotne tožbe je ravno v tem, da se doseže istočasno obravnavanje zadeve, če je zahtevek iz nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom. Po razlogovanju sodišča prve stopnje, bi bilo potrebno zavreči vsak subsidiarno postavljeni tožbeni zahtevek. Zaradi navedenega tožnica predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica nima pravne koristi za vložitev tožbe oziroma, da bi pravno korist imela šele in le v primeru, če bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku po glavni tožbi. Možno je namreč vložiti tudi eventualno nasprotno tožbo, če je pogoj internoprocesni negotovi bodoči dogodek. V obravnavanem primeru je pogoj povezan z ugoditvijo tožbenemu zahtevku po glavni tožbi, kar vsekakor predstavlja bodoči, negotovi, internoprocesni dogodek, zato samo dejstvo, da je tožbeni zahte-vek po nasprotni tožbi postavljen eventualno ni ovira za dopustnost obravnavane nasprotne tožbe.

Seveda pa morajo biti za dopustnost eventualne nasprotne tožbe podane tudi vse splošne predpostavke. V obravnavanem primeru je tožnica nasprotno tožbo vložila pred koncem glavne obravnave, zahtevek iz nasprotne tožbe je v zvezi s tožbenim zahtevkom (v obeh tožbah je sporna lastninska pravica na isti nepremičnini), za oba zahtevka pa je tudi stvarno pristojno isto sodišče in predpisana ista vrsta postopka. Izpolnjeni so torej vsi pogoji za dopustnost nasprotne tožbe, ki jih določa 183. člen ZPP, zato je na-pačna odločitev sodišč prve stopnje, da nasprotno tožbo zavrže. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

Sodišče prve stopnje pa bo moralo postopek nadaljevati in v primeru, da bi ugodilo tožbenemu zahtevku iz glavne tožbe (če bi bil torej izpolnjen pogoj iz nasprotne tožbe) meritorno odločiti o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi.