Jedro

Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj. Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, v tem primeru prvotna določitev stikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za spremembo stikov, določenih s sodno poravnavo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je babica petletnega A. A., nasprotna udeleženca sta njegova starša, udeleženka (pritožnica) pa je na podlagi odločbe CSD z 31. 5. 2019 dečkova rejnica.

2. Na podlagi sodne poravnave, sklenjene 28. 1. 2020, ima babica stike s A. A. vsakih šest tednov ob sobotah, v trajanju nekaj ur; stikov s staršema pa deček nima, saj oba prestajata zaporni kazni.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na babičin predlog ureditev stikov spremenilo tako, da bi postopoma (postopnih ureditev pritožbeno sodišče ne povzema) potekali vsak četrti vikend v mesecu od petka ob devetih do nedelje ob sedemnajstih ter štiri dni strnjeno v času poletnih počitnic.

4. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožuje dečkova rejnica. V pritožbi popisuje, kako so doslej potekali stiki in kako sestanki ter dogovori na Centru za socialno delo (CSD). Opisuje svojo stisko laika v postopkih pred CSD in sodiščem ter občutenja zaničevanja, jeze in nastrojenosti predlagateljice do rejniške družine. Opozarja, da je mnenje o dečkovi koristi izdelal tisti CSD, ki ga ni še nikoli videl in ga v vsem času rejništva ni obiskal v rejniški družini. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dečkove navezanosti, ki jo 142. člen Družinskega zakonika (DZ) zahteva pri otrokovih stikih s tretjimi, pa tudi da ima deček primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti (ADHD) in rabi red oz. strukturo, o stikih drugje in s spanjem v tujem okolju bi se zato moral opredeliti pedopsihiater.

5. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam rejnice. Predstavi svoje videnje dečkovih pravic in koristi ter nalog rejniške družine.

6. Prvi nasprotni udeleženec pritrjuje odločitvi v izpodbijanem sklepu in opisuje, kar mu predlagateljica pove o poteku stikov in dečku.

7. Pritožba je utemeljena.

8. V skladu s 1. odstavkom 142. člena DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z njegovo koristjo. Šteje se, da so take osebe predvsem njegovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre ... Predlagateljica kot babica torej sodi v krog oseb, ki so z otrokom družinsko povezane, s čimer je izpolnjen prvi zakonski pogoj za ureditev stikov.

9. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali je deček na predlagateljico osebno navezan, kar je drugi zakonski pogoj, ki mora biti izpolnjen hkrati s prvim, ni ukvarjalo. A ker, kot zapiše v pritožbi, stike med babico in vnukom tudi sama podpira (ti so urejeni s sodno poravnavo in v skladu z njo potekajo), očitno niti sama ne dvomi v obstoj vezi med njima, ki se je vzpostavila z izvajanjem stikov.

10. DZ v 142. členu, ki ureja otrokove stike z drugimi osebami, o spremembi ureditve sicer ne govori, a to še ne pomeni, da ta ni mogoča. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu za spremembo stikov pravilno smiselno uporabilo določbo 8. odstavka 141. člena DZ (ki sicer ureja stike s starši), po kateri sodišče izda novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

11. Poudariti je treba, da ima sodna poravnava enak pomen, kot bi ga imela pravnomočna odločba o stikih. Višje sodišče je že večkrat1 pojasnilo, da je družinskim postopkom sicer lastna spremenljivost razmerij, ki (drugače kot v drugih civilnopravnih razmerjih) dopušča oziroma terja novo odločanje v primeru spremembe okoliščin, vseeno pa to ne pomeni, da pravnomočnost v teh zadevah nima nikakršnega pomena in je mogoče o družinskih vprašanjih neprestano in vsakokrat drugače odločati. Vsako sodišče, ki obravnava predlog za spremembo ureditve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo/stikih/preživnini, mora najprej opraviti presojo, ali so se okoliščine od prejšnje odločitve (pravno) pomembno spremenile; če spremenjenih razmer ni, tudi ni podlage za ponovno odločanje. Takšno ravnanje ni nujno le zaradi pomena posega v ustavnopravni institut pravnomočnosti, ampak tudi in še bolj zaradi varstva koristi otrok. Njihov položaj in s tem njihovo življenje morata biti varna in stabilna, ne pa podvržena neprestanemu spreminjanju pravnega in s tem življenjskega okvira.

12. Določbo 8. odstavka 141. člena DZ je torej treba, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, razlagati restriktivno. Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj ... Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev,2 v tem primeru prvotna določitev stikov.

13. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, da bi od januarja 2020 prišlo do kakršnekoli (kaj šele pravno odločilne) spremembe okoliščin (na strani otroka ali predlagateljice), na katerih je slonela prvotna ureditev predlagateljičinih stikov z vnukom, ali (spremembe) koristi otroka. Takšnih ugotovitev ne vsebuje niti mnenje CSD, ki ga pritožnica tudi v metodološkem smislu utemeljeno graja. Navedbe predlagateljice omogočajo le zaključek, da sta razloga za predlagano spremembo njeno udobje in želja. Nič od opisanega ne zadošča za poseg v pravnomočno sodno odločbo oziroma z njo izenačeno sodno poravnavo.

14. Pritožba je torej utemeljena, višje sodišče ji je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog zavrnilo.

15. Ostale navedbe, podane v pritožbenem postopku, ob obrazloženem niso pravno odločilne, zato se višje sodišče do njih posebej ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Glede na zapis sodišča prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa o času izdaje odločbe CSD (in tudi v luči pojasnila o tem, da tečeta še dva postopka za ureditev A. A. stikov) pa mora pritožbeno sodišče opozoriti na določbo 2. odstavka 291. člena DZ. Situacija je v odločilnih dejanskih vidikih drugačna od tistih, ki jih ima v mislih M. Čujovič v: Prehodno obdobje se izteka, Pravna praksa, 13. 1. 2022 v poglavju "O otrocih, ki so bili v rejništvo nameščeni s soglasjem staršev", v katerem zavzame stališče, da zakonodajalec v obstoječa razmerja ni želel poseči ter da bodo odločbe centrov za socialno delo o namestitvi otrok v rejništvo s soglasjem staršev same izzvenele s potekom časa in jih ni treba prilagajati novi zakonodaji. Avtor izpostavlja tudi, da prehodne določbe ne preprečujejo, da CSD predlaga prilagoditev razmerja ukrepom, ki jih pozna DZ, če to terja otrokova korist. O tem bo treba razmisliti v luči še dveh sodnih postopkov v zvezi z ukrepi glede istega otroka. Odločanje o otrokovih stikih ob nepoznavanju vzrokov za rejništvo in posebnosti staršev ter otroka in brez izdelave prognoze otrokovega bivanja in življenja v prihodnosti, ne more zagotoviti njegovih koristi.

1 Prim. odločbe VSL IV Cp 2007/2017, IV Cp 2566/2015, IV Cp 2365/2016, IV Cp 6/2017, IV Cp 191/2021, II Cp 1920/2021 in številne druge. 2 N. Weber, v: B. Novak (red.), Komentar družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, stran 441.