Jedro

Če splošni pogoji določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah, potem pa je nad to stopnjo alkoholiziranosti določena neizpodbojna pogodbena domneva o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca. Pogodbeno besedilo namreč ne vsebuje ekskulpacijskih razlov za izpodbojnost te domneve, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 300.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.02.2003 dalje do plačila, zavrne.

O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje bo odločalo sodišče prve stopnje.

Tožeča stranka je v roku 15 dni toženi stranki dolžna povrniti 49.625,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku dnevno zavarovalnino za zdravljenje po škodnem dogodku z dne 12.06.2001. Proti takšni sodbi se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. V pritožbi je izpodbijala zaključek prvostopnega sodišča, da je do nezgode prišlo zaradi nenadnega zrušenja zemlje, zaradi česar stopnja tožnikove alkoholiziranosti ni bila bistvena. Ravno v tej vinjenosti je po mnenju pritožbe namreč iskati vzrok za nezgodo, saj tožnik sploh ne bi šel v jarek, če bi bil trezen. Tako pa se ni zavedal, da je na delovnem mestu in kakšne so njegove pravice ter odgovornosti, ni se zavedal, kaj mora pravzaprav storiti, predvsem pa ni bil sposoben oceniti varnostne situacije na gradbišču in v jarku samem. Vprašanje je, kaj je tožnik v takšnem vinjenem stanju v jarku sploh počel in ali ni prav on sam s svojim ravnanjem izzval zasutja. Tudi če je bil jarek ustrezno zaščiten, je do zasutja namreč prišlo zaradi nekega dejanja, ki je predstavljalo sprožilni moment, takšno dejanje pa je lahko zagrešil le tožnik. Tako visoka stopnja alkoholiziranosti je že blizu kritične meje, ki je nevarna za življenje vinjene osebe, prisotne so hude motnje psihičnih in fizičnih sposobnosti, resne motnje vida, nesposobnost dojemanja, upočasnjeni refleksi, lahkomiselnost in nesposobnost za reagiranje. Tožnik bi moral odkloniti delo, če bi ocenil, da obstaja nevarnost poškodbe, česar pa ni mogel storiti, ker ni bil zmožen kritično oceniti nevarnosti na gradbišču, zaradi česar je na mestu zaključek o podani vzročni zvezi med stopnjo njegove alkoholiziranosti in nastalo nezgodo. Tožena stranka je zato sodišču druge stopnje predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik na pritožbo tožene stranke ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Med pravdnima strankama je sporno plačilo dnevne zavarovalnine, ki ga tožnik od tožene stranke terja na podlagi police št. 1017850 o kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb. Sestavni del te pogodbe so Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/00-1 (v nadaljevanju splošni pogoji), ki skupaj s pogodbo in z določili Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) o osebnih zavarovanjih, ki se v tej zadevi še vedno uporabljajo na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), predstavljajo materialnopravno podlago spora.

Tožena stranka je tožniku odklonila izplačilo zahtevanega zneska, ker je štela, da je zaradi delovanja alkohola na zavarovanca v času nezgode njeno zavarovalno jamstvo izključeno, medtem ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano vmesno sodbo ugotovilo ravno nasprotno, da je zavarovalno jamstvo podano, ker tožnikova alkoholiziranost ni bila v vzročni zvezi z nezgodo. Po presoji prvostopnega sodišča tožnik na obravnavano nezgodo ni imel nobenega vpliva, saj je do nje prišlo zaradi nenadne zrušitve zemlje, splošnih pogojev pa ni mogoče interpretirati na način, kot to počne tožena stranka, da alkoholiziranost zavarovanca že sama po sebi pomeni izključitev odgovornosti. S takšnim materialnopravnim zaključkom prvostopnega sodišča pa drugostopno sodišče ne soglaša. Iz določila 10. točke I. odstavka 9. člena splošnih pogojev kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe namreč izhaja, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je med drugim (kot to izhaja iz prve alineje tega določila) kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah.

Po presoji drugostopnega sodišča takšen zapis pogodbenih pogojev pomeni, da mora zavarovalnica za izključitev svojega zavarovalnega jamstva dokazati vzročno zvezo med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nastalo škodo takrat, če stopnja alkohola v krvi pri zavarovancu ne presega v splošnih pogojih določene stopnje 0,5‰ za voznike motornih vozil oziroma 1‰ pri drugih nezgodah, medtem ko se nad to stopnjo vzročna zveza med alkoholiziranostjo zavarovanca in nastalo škodo domneva. Ekskulpacijskih razlogov za izpodbojnost te domneve splošni pogoji ne določajo, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.

Takšna razlaga splošnih pogojev tožniku tako ob nespornem dejstvu, da je v času škodnega dogodka, ki je delovna nezgoda, v krvi imel 2,8 g/kg alkohola, torej več kot 1‰, ne daje možnosti izpodbijanja pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi, zaradi česar njegov zahtevek po materialnem pravu ne more biti utemeljen in je bilo ugotavljanje vseh drugih okoliščin nezgode nepotrebno. Sodišče druge stopnje se zato ni posebej opredelilo do pritožbenih navedb tožene stranke, s katerimi je izpodbijala zaključke prvostopnega sodišča, da do nezgode ni prišlo zaradi delovanja alkohola na zavarovanca, saj je že na podlagi uradnega preizkusa izpodbijane sodbe glede pravilne uporabe materialnega prava (II. odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je bilo ob gornjih nespornih dejstvih materialno pravo zmotno uporabljeno, ker bi moral biti tožbeni zahtevek zaradi neizpodbojnosti pogodbene dogovorjene domneve o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca, pri kateri je zavarovalno jamstvo tožene stranke izključeno, zavrnjen. Zaradi tega je pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek, razen stroškovnega dela, zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

Ker je sodišče prve stopnje odločalo z vmesno sodbo, torej le o podlagi zahtevka, o stroških postopka pa še ni odločalo, bo to moralo storiti s posebnim sklepom.

O pritožbenih stroških pa je bilo odločeno na podlagi II. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP. Te je tožnik toženi stranki dolžan povrniti v celoti, saj je tožena stranka s svojo pritožbo v celoti uspela. Sodišče druge stopnje ji je kot potrebne priznalo naslednje pritožbene stroške: 250 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 20% DDV in 16.625,00 SIT za takso za pritožbo, kar skupaj znese 49.625,00 SIT.