Jedro

V individualnem delovnem sporu je bila izdana zamudna sodba, v kateri je bilo med drugim toženi stranki naloženo, da je dolžna tožnici za obdobje od decembra 2011 do vključno aprila 2012 obračunati vtoževane bruto zneske plač, nato pa ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati vtoževane neto zneske teh plač. Na podlagi te pravnomočne zamudne sodbe je tožnica na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za izvršbo, v katerem je med drugim predlagala tudi izvršbo tožničine prisojene terjatve iz naslova neto plač za obdobje od decembra 2011 do vključno aprila 2012 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. O tem predlogu je odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani in s sklepom o izvršbi predlogu za izvršbo ugodilo v delu, ki se je nanašal na neto zneske plač za obdobje od decembra 2011 do aprila 2012, medtem ko je predlog zavrnilo med drugim tudi v delu, ki se je nanašal na izterjavo obresti od zneskov neizplačanih plač v obdobju od decembra 2011 do aprila 2012. Iz obrazložitve sklepa o izvršbi izhaja, da je bil ta predlog zavrnjen zato, ker upnica (tožnica) za obresti od teh zneskov in imela izvršilnega naslova. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da z izvršitvijo sklepa o izvršbi tožnici niso bile poplačane zakonske zamudne obresti od pripadajočih neto plač za obdobje od decembra 2011 do aprila 2012.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožnici znesek 632,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo. V II. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v znesku 479,94 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo. Poleg tega je odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi oziroma jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice zavrne, toženi (pravilno: tožeči) stranki pa naloži v plačilo stroške tega pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je v celoti ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku. Tožena stranka je v dokazne namene priložila dokazilo, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je sodišče izdalo na podlagi zamudne sodbe, dokončno izvršen 24. 10. 2014, zato ni jasno in razumljivo, zakaj tožeča stranka vtožuje obresti od 11. 3. 2014. Terjatev po sodbi je bila v celoti plačana 11. 3. 2014, kar izhaja iz izpisa prometa, ki ga je predložila tožena stranka. Ta terjatev je bila celo preplačana, saj seštevek zneskov pod točko 2 sklepa o izvršbi ne znaša 7.298,03 EUR, temveč 3.650,05 EUR. Izpodbijana sodba je nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju, tako da se je ne da preizkusiti, poleg tega pa je bilo tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožnici v individualnem delovnem sporu, ki se je vodil pod opr. št. I Pd 811/2012 izdana zamudna sodba dne 10. 9. 2012 (A2), v kateri je bilo med drugim toženi stranki naloženo, da je dolžna tožnici za obdobje od decembra 2011 do vključno aprila 2012 obračunati vtoževane bruto zneske plač, nato pa ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati vtoževane neto zneske teh plač. Na podlagi te pravnomočne zamudne sodbe je tožnica na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za izvršbo, v katerem je med drugim predlagala tudi izvršbo tožničine prisojene terjatve iz naslova neto plač za obdobje od decembra 2011 do vključno aprila 2012 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. O tem predlogu je odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani in s sklepom o izvršbi opr. št. 0814 In 101/2013-5 (B3) predlogu za izvršbo ugodilo v delu, ki se je nanašal na neto zneske plač za obdobje od decembra 2011 do aprila 2012, medtem ko je ta predlog zavrnilo med drugim tudi v delu, ki se je nanašal na izterjavo obresti od zneskov neizplačanih plač v obdobju od decembra 2011 do aprila 2012 (II. točka izreka sklepa o izvršbi). Iz obrazložitve sklepa o izvršbi izhaja, da je bil ta predlog zavrnjen zato, ker upnica (tožnica) za obresti od teh zneskov in imela izvršilnega naslova. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da z izvršitvijo zgoraj citiranega sklepa o izvršbi tožnici niso bile poplačane zakonske zamudne obresti od pripadajočih neto plač za obdobje od decembra 2011 do aprila 2012. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bila terjatev tožnice v izvršilnem postopku preplačana, ker naj bi seštevek zneskov po sklepu o izvršbi znašal 3.650,05 EUR, ne pa 7.298,03 EUR, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile tožnici v izvršilnem postopku poplačane tudi zakonske zamudne obresti od preostalih pripadajočih in prepozno izplačanih denarnih terjatev (razen zakonskih zamudnih obresti od neto plač), tako da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da do zatrjevanega preplačila ni prišlo. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je imela tožena stranka možnost podati pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, kolikor je menila, da je odločitev v sklepu o izvršbi nepravilna. Niti iz podatkov spisa niti iz navedb tožene stranke pa ne izhaja, da bi zoper sporni sklep o izvršbi vložila ustrezno pravno sredstvo.

7. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo tožnice pa ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.