Jedro

V 559.čl. ZKP je določeno, da smejo obs., zagovornik in osebe iz 2.odst. 367.čl. tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, ki je začel veljati 1.1.1995. Ker je zagovornik obs. Š.A. vložil zahtevo šele 12.11.1998, jo je vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. Š.A. za varstvo zakonitosti se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

Po določilu 3. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) smejo obsojenec, zagovornik in osebe iz 2. odstavka 367. člena tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 3 mesecev od dneva, ko je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo, če pa zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, pa se ta rok šteje od pravnomočnosti te odločbe. V prehodnih in končnih določbah ZKP je v 559. členu, na katerega se sklicuje vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, določeno, da smejo obsojenec, zagovornik in osebe iz 2. odstavka 367. člena tega zakona zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 2 let po uveljavitvi tega zakona. ZKP, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 63/94, z dne 13.10.1994, je po določilu 566. člena začel veljati dne 1.1.1995 in je bilo torej mogoče vložiti po določilu 559. člena zahtevo za varstvo zakonitosti najkasneje do 31.12.1996. Zagovornik obs. Š.A. pa je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti priporočeno po pošti šele 12.11.1998, torej znatno po izteku roka, določenega v 559. členu ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot prepozno.