Jedro

Dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog upnika.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik, ki je predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli izvršbo tudi na premičninah v posesti in lasti dolžnika. V pritožbi opozarja, da je dolžnik kot kreditojemalec in zastavitelj z upnikom 17.8.2009 pri notarki sklenil sporazum o zavarovanju denarne terjatve upnika v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, in sicer za zavarovanje denarne terjatve upnika po Okvirni pogodbi za finančne terminske posle in dodatku številka 1 k njej. V tem notarskem zapisu je bil dolžnik posebej opozorjen na posledice sklenitve pravnega posla v smislu 4. člena Zakona o notariatu v zvezi z neposredno izvršljivostjo ob dospelosti oz. predčasni dospelosti. Stranki sta nato tudi izrecno in brezpogojno izjavili, da soglašata, da je omenjeni notarski zapis neposredno izvršljiv v vseh zavezah tega zapisa. V notarskem zapisu je jasno naveden pravni temelj zavarovanja terjatve, to je Okvirna pogodba. Prav tako je v tem zapisu navedena višina in zapadlost terjatve, oz. podatki, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost zavarovane terjatve določita, in sicer so zahtevani podatki navedeni v točki 2 tega zapisa, pri čemer sta se dolžnik in upnik v 6. točki tega zapisa dogovorila za zavarovanje zadevne terjatve upnika samo do višine 200.000,00 EUR. Prav tako iz tega zapisa brez dvoma izhaja soglasje dolžnika za ustanovitev zastavne pravice na predmetu zavarovanja. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki na podlagi Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin kot pristojni organ vodi register neposestnih zastavnih pravic v skladu s 171. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ), je na podlagi zgoraj navedenega neposredno izvršljivega notarskega zapisa vpisala zastavno pravico na določenih premičninah dolžnika v register neposestnih zastavnih pravic. Upnik je tako v skladu s četrtim odstavkom 171. člena SPZ pridobil zastavno pravico na teh premičninah z vpisom te pravice v register neposestnih zastavnih pravic, kot izhaja tudi iz potrdila AJPES-a. Na podlagi Okvirne pogodbe je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen posel obrestne zamenjave, ki je bil potrjen z zaključnico obrestne zamenjave z dne 21.7.2010. Škoda v višini 450.000,00 EUR je bila določena z upoštevanjem določil 8. člena Okvirne pogodbe (ki je bil povzet tudi v točki drugič B. notarskega zapisa), pri čemer je upnik škodo izkazal s predložitvenim obračunom prekinitvenega posla z U. z dne 6.9.2011 kot nadomestnega posla zaradi prenehanja Okvirne pogodbe. Zapadle neplačane terjatve v višini 90.895,75 EUR predstavljajo seštevek neto zapadlih terjatev po zgoraj navedenem poslu obrestne zamenjave, sklenjenem na podlagi Okvirne pogodbe in določenem v skladu z določili točke drugič A. notarskega zapisa. Skupni znesek terjatve upnika pa je bil kot enotna terjatev v višini 589.710,91 EUR, ki vsebuje tudi zamudne obresti na prej navedene neto zapadle terjatve v višini 3.814,95 EUR, kot je to določeno z upoštevanjem 9. člena Okvirne pogodbe, povzete v točki drugič B. notarskega zapisa. Znesek v višini 605.103,98 EUR, katerega plačilo upnik zahteva v konkretni izvršbi na podlagi notarskega zapisa, tako predstavlja upnikovo enotno terjatev po Okvirni pogodbi v višini 589.710,91 EUR z zapadlostjo 8.9.2011 in zamudne obresti na navedeno terjatev od 9.9.2011 do 21.12.2011 v višini 15.393,07 EUR. Upnik je pridobil neposestno zastavno pravico na dolžnikovih premičninah. Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice je bil ustanovljen na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem sta obe stranki priznali sporazumu pravno naravo izvršilnega naslova. Upnik je zaradi izostanka plačil po okvirni pogodbi uveljavljal predčasno dospelost terjatve, v zvezi s čimer je dolžniku v smislu 20.a člena ZIZ vročil tudi izjavo o zapadlosti terjatve. Upnik se je zato po izpolnitvi vseh zakonskih in pogodbeno dogovorjenih določil ter še posebej vpisane neposestne zastavne pravice na nepremičninah upravičeno zanesel, da bo lahko zapadlo in neplačano terjatev uspešno uveljavljal v izvršbi na zastavljene nepremičnine. V skladu z določili četrtega odstavka 177. člena SPZ namreč nihče ne sme trpeti škodljivih posledic, kdor se zanese na podatke iz registra in v pravnem prometu ravna vestno. Če bi sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, bi bilo upniku s tem onemogočeno poplačilo iz veljavno ustanovljene neposestne zastavne pravice na premičninah.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Če je mogoča enolična identifikacija premičnine, se lahko s posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic (register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pri AJPES-u). V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo določila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) o hipoteki (prvi odstavek 177. člena SPZ), med katere sodi tudi določba 146. člena SPZ o maksimalni hipoteki.

V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa: sporazuma o zavarovanju denarnih terjatev z dne 17.8.2009, ki ga je notarka potrdila v obliki notarskega zapisa, SV 1 z dne 17.8.2009. Iz tega sporazuma izhaja, da sta stranki sklenili Okvirno pogodbo za finančne terminske posle, pa še dodatek št. 1 k tej pogodbi, in sicer z namenom sklenitve dogovora o zavarovanju denarnih terjatev upnice do dolžnice iz naslova obstoječih in bodočih poslov, ki se bodo sklepali na podlagi pogodbe, pri čemer sta stranki za zavarovanje teh terjatev ustanovili tudi neposestno zastavno pravico na dolžničinih premičninah (zalogah gotovih izdelkov) do višine 200.000,00 EUR (maksimalna hipoteka oz. zastavna pravica). S tem notarskim zapisom sta se stranki tudi dogovorili, da ima sporazum pravno naravo izvršilnega naslova v skladu s 4. členom Zakona o notariatu v zvezi z 20.a in 17. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Na tej pravni podlagi sta strani kasneje sklenili konkreten posel obrestne zamenjave – IRS (listov. št. 22 – 23 spisa), pri čemer dolžnica kljub opominu obveznosti po tem poslu (ki ni bil sklenjen v obliki neposrednega izvršilnega naslova) ni pravočasno izpolnila, zato je upnica odstopila od omenjene okvirne pogodbe in v predmetni izvršbi od dolžnice izterjuje škodo v višini 495.000,00 EUR (škoda zaradi prekinitve posla), zapadle in neplačane terjatve po poslu obrestne zamenjave v višini 90.895,97 EUR in natečene obresti v višini 3.814,95 EUR; skupaj 589.710,91 EUR z zamudnimi obrestmi od 9.9.2011 do 21.12.2011 v višini 15.393,07 EUR (skupaj torej 605.103,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.2011).

Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Gre torej za to, da dolžnik soglaša z neposredno izvršljivostjo obveznosti po notarskem zapisu (ki je zavarovana z zastavno pravico). Seveda ni nujno, da je konkretna terjatev (obveznost) obstajala že ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice, kar pa pomeni, da dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost. V obravnavani zadevi pa dolžnik soglasja z neposredno izvršljivostjo konkretne obveznosti (posel obrestne zamenjave z dne 22.7.2010), ki sicer izvira iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, ni izrazil v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča niso podani pogoji za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Upnik bo moral torej pravico uveljavljati v pravdi (na podlagi tako imenovane hipotekarne tožbe), pri čemer vpis zastavne pravice na premičninah v omenjeni register ni brez pravnega učinka, saj je pravni položaj upnika zavarovan z vrstnim redom vpisa.

Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrniti kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).