Posredovanje osebnih podatkov umrlih in zaščita po drugih zakonih

Datum

23.07.2024

Številka

07121-1/2024/845

Kategorije

Postopki na centrih za socialno delo, OP umrlih

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali se po smrti posameznika ohrani zahteva po varstvu osebnih podatkov iz 93. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) ter 9.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ali prevlada pravica po 9. členu ZVOP-2, ki opredeljuje obveznost posredovanja osebnih podatkov umrlega, če so za to sicer izpolnjeni pogoji. Zanima vas tudi, kako je z ostalimi osebnimi podatki, ki jih zakon ne našteva, vendar se obdelujejo v okviru spisovne dokumentacije, vodene na podlagi ZSV in ZPND, ter ali se lahko posameznikom razkrijejo identifikacijski podatki zadev ali ne.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če gre za podatke, ki se obdelujejo v okviru 93. člena ZSV, posredovanje osebnih podatkov ni načeloma dopustno, saj v tem oziru predstavlja 93. člen ZSV specialno ureditev v razmerju do ZVOP-2. Podatkov se ne sme posredovati, ker predstavljajo poklicno skrivnost (razen če gre za druge podatke, ki se ne nanašajo na materialne in socialne stiske posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja). Analogno je treba obravnavati tudi za določbo ZPND v razmerju do 9. člena ZVOP-2.

Prav tako vas opozarjamo na strogo ureditev varstva osebnih podatkov živih posameznikov, ki jih je treba varovati ne glede na morebitno odstopanje iz 9. člena ZVOP-2. Če torej dokumentacija vključuje osebne podatki živih posameznikov, se v tem delu uporablja zaščita v skladu s Splošno uredbo, ZVOP-2 in specialno zakonodajo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Glede obdelave osebnih podatkov umrlih vam uvodoma svetujemo, da si ogledate podstran na spletni stran IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/in%C5%A1pekcijski-nadzor/najbolj-pogoste-kr%C5%A1itve/osebni-podatki-umrlih.

Na splošno velja, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Ne glede na to upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače.

IP je o sorodnem vprašanju že pripravil mnenje št. 07121-1/2023/383 z dne 21. 3. 2023 (https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-osebnih-podatkov-umrlih-1680759312), iz katerega izhaja, da če gre za podatke, ki se obdelujejo v okviru 93. člena ZSV, posredovanje osebnih podatkov ni načeloma dopustno, saj v tem oziru predstavlja 93. člen ZSV specialno ureditev v razmerju do ZVOP-2. Podatkov se ne sme posredovati, ker predstavljajo poklicno skrivnost (razen če gre za druge podatke, ki se ne nanašajo na materialne in socialne stiske posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja).

Glede identifikacijskih podatkov zadev lahko navedemo le, da so ti lahko osebni podatki, če ustrezajo definiciji osebnega podatka po prvem odstavku 4. člena Splošne uredbe. Po tej določbi pojem "osebni podatki" pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Če torej ugotovite, da gre pri identifikacijskem podatku zadeve za osebni podatek posameznika (običajno gre, ni pa tako v vseh primerih), morate imeti za posredovanje takšnega osebnega podatka ustrezno pravno podlago. Če pravne podlage za posredovanje ne najdete oziroma je ni (v skladu z zgoraj navedenim mnenjem IP morate v okviru zahteve za posredovanje osebnih podatkov umrlega upoštevati tudi določbe ZSV in analogno tudi ZPND), posredovanje ni dopustno.

Sorodno vse navedeno velja tudi za določbe ZPND, vendar vas moramo v celotni zadevi opozoriti, da je treba v vsakem primeru posebej pretehtati, ali gre po vsebini res za varovane podatke (na primer ali gre za podatke o materialni in socialni stiski posameznika, ki je že mrtev) in ali ima morebiti oseba, ki zahteva podatke, podlago za posredovanje po drugih določbah ZVOP-2 (na primer z izkazanim pravnim interesom za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja).

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenke

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov