Jedro

Sporna sklepa tožene stranke ter pritožbenega organa sta zakonita. Tožena stranka je tožniku prepovedala opravljanje dejavnosti voznika tovornih vozil in voznika avtobusa, ker bi tožnik vozil za pet različnih podjetij in bi lahko informacije, ki niso javno dostopne, zlorabil za namene opravljanja dopolnilne dejavnosti. Opravljanje dopolnilne dejavnosti pa bi lahko vplivalo tudi na nepristransko opravljanje dela javnega uslužbenca, saj je Policija tudi prekrškovni organ za dejavnosti, ki so povezane z vožnjo tovornih vozil ali avtobusov in bi navedeno lahko vplivalo na izid postopka oziroma je podana kolizija interesov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se razveljavi sklep MNZ, Policija, št. ... z dne 18. 7. 2017 in se ugotovi, da tožena stranka tožeči stranki dovoljuje opravljanje dejavnosti voznika višjih kategorij (voznika tovornih vozil in voznika avtobusa). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 468,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik in navaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji nadaljevanja delovnega razmerja nekritično sledilo in oprlo svojo odločitev o sodni razvezi zgolj na izpoved direktorja in vodje kadrovske službe pri tožencu, da dela za tožnika nimajo. Iz celostnega postopka pa je razvidno, da je tožena stranka naredila prav vse, da bi se tožnika znebila na nezakonit, najhitrejši in najcenejši način. Sodišče meni, da 75. člen ZODPol in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o delih, ki jih policist ne sme opravljati pomenijo strožjo prepoved opravljanja dejavnosti za policiste kot za javne uslužbence na splošno. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. V 15. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 7. 2008 in aneksih je določeno, da v času trajanja pogodbe o zaposlitvi javni uslužbenec ne sme opravljati enakega ali podobnega dela, kot je vsebina pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je policist, ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog. Pravilnik v 2. členu določa katera dela policist ne sme opravljati in so dela, ki jih policist ne sme opravljati taksativno našteta ter med njimi ni del, ki jih je tožnik navedel v svojem obvestilu delodajalcu. Sklicevanje na dostop do podatkov, ki niso javno dostopni in namigovanje na njegovo zlorabo in konflikt interesov, so pavšalni in splošni. Vsak dostop do podatkov, ki niso javno dostopni je zabeležen in preverljiv in policist pri svojem delu tako ali tako ne more dostopati do podatkov. Tožeča stranka se sprašuje, kakšen smisel ima ureditev v pravilniku, če pa je toženi stranki in predpostavljenim vsakokrat dopuščeno, da odloči po svoje in dejavnost preprosto prepove. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožbo in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pooblaščenka tožnika se v pritožbi sklicuje, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo in oprlo odločitev o sodni razvezi zgolj na izpovedbo direktorja in vodje kadrovske službe, da delo za tožnika pri toženi stranki nimajo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v sporni zadevi ni presojalo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in posledično odločalo o razvezi pogodbe o zaposlitvi. Morebiti je o zakonitosti odpovedi tekel ločen postopek, vendar v konkretnem sporu sodišče ni odločalo o razvezi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost sklepa MNZ, Policija z dne 18. 7. 2017, s katerim je tožena stranka tožniku prepovedala opravljanje dejavnosti voznika tovornih vozil in voznika avtobusa, zato vse pritožbene trditve v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in razvezo pogodbe o zaposlitvi niso pomembne. Pritožbeno sodišče na te pritožbene trditve ne odgovarja, ker za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. V skladu s 34. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s sprem., ZDR-1) mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. ZJU kot lex specialis v 100. členu ureja opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov. Prvi odstavek 100. člena uradnikom prepoveduje opravljanje dejavnosti, če je ta v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; če bi njeno opravljanje lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela; če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne, in če je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Preden uradnik začne opravljati dejavnosti, za katero meni, da bi bila ali utegne biti v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJU, mora to sporočiti predstojniku (drugi odstavek 100. člena ZJU). Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 100. člena ZJU prepove uradniku predstojnik s sklepom. Zakon o organiziranosti in delu v Policiji (Ur. l. RS, št. 15/2013 s sprem. - ZODPol) v 75. členu določa, da policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog. Pri tem je potrebno upoštevati dejavnost delodajalca, tj. tožene stranke, in dejstvo zaposlitve tožnika na delovnem mestu "policist - vodja izmene" na PP A.. Delo v Policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili, predpostavlja, da policisti in uslužbenci Policije na sploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. To je pogoj za vzdrževanje zaupanja javnosti, ki je nujni pogoj za uspešno delo Policije.

7. Na podlagi 75. člena ZODPol je bil sprejet Pravilnik o delih, ki jih policist ne sme opravljati (Ur. l. RS, št. 59/2013). Za katera dela gre je predpisano v 2. členu Pravilnika, kjer so taksativno našteta takšna dela. V Pravilniku so določena dela, ki so prepovedana za vse policiste, ne glede na delovno mesto, ker bi takšna dela ovirala policiste pri opravljanju policijskih nalog. To pa ne pomeni, da predstojnik lahko prepove le dela, ki so opredeljena v citiranem Pravilniku. Po Pravilniku so taksativno našteta prepovedana dela in v teh primerih predstojnik sploh ne more odobriti dodatnega dela. Pri ostalih delih, torej takšnih, ki niso taksativno navedena v citiranem Pravilniku, pa mora predstojnik upoštevati tako 75. člen ZODPol, kot 100. člen ZJU in presoditi, kaj bi opravljanje dela, za katerega policist zaprosi za soglasje, pomenilo, da obstoji nevarnost, ki je opredeljena v tem členu oziroma obstaja kolizija interesov. Če predstojnik oceni, da bi bilo opravljanje dopolnilne dejavnosti v nasprotju z določbami ZJU, javnemu uslužbencu s sklepom prepove opravljanje te dejavnosti in tako je ravnal predstojnik tudi v zadevi tožnika, ko je izdal sklep, s katerim mu je prepovedal opravljanje dejavnosti voznika višjih kategorij, ker je ocenil, da predstavlja delo voznika tovornih vozil in avtobusa, nasprotje interesov v smislu sedmega odstavka 100. člena ZJU. Določba 100. člena ZJU se uporablja tudi za policiste, zato je zavzemanje tožnika, da tožena stranka ne bi smela odločati na podlagi 100. člena ZJU, temveč zgolj na podlagi ZODPol oziroma upoštevaje Pravilnik o delih, ki jih policist ne sme opravljati, neutemeljeno.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta sklepa tožene stranke z dne 18. 7. 2017 ter pritožbenega organa z dne 13. 9. 2017, zakonita. Tožena stranka je tožniku prepovedala opravljanje dejavnosti voznika tovornih vozil in voznika avtobusa, ker bi tožnik vozil za pet različnih podjetij in bi lahko informacije, ki niso javno dostopne, zlorabil za namene opravljanja dopolnilne dejavnosti. Opravljanje dopolnilne dejavnosti pa bi lahko vplivalo tudi na nepristransko opravljanje dela javnega uslužbenca, saj je Policija tudi prekrškovni organ za dejavnosti, ki so povezane z vožnjo tovornih vozil ali avtobusov in bi navedeno lahko vplivalo na izid postopka oziroma je podana kolizija interesov.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako tudi ne razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.