Jedro

Tožba je bila vložena 29.1.1993, to je po uveljavitvi Stanovanjskega zakona. Tožena stranka se v pravdi sklicuje na upravičenja nezakonito vseljenih oseb iz 50. člena ZSR. Po uveljavitvi SZ pa so od upravičenj iz prejšnjega ZSR lahko odvisna le tista pravna razmerja, ki so po določbah SZ iz prej veljavnega ZSR izrecno prenešena v sedaj veljavni SZ. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da so vsi ostali spori iz razmerij, ki jih sedaj ureja SZ, premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 3. odstavka 382. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala, da tožena stranka izprazni oseb in stvari pritlične prostore v tožnikovi hiši, ki se nahaja v Novi Gorici ter jih izroči tožniku v roku 15 dni.

Tožena stranka se je pritožila. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Revizija je dovoljena, ker je tožena stranka pridobila stanovanjsko pravico, oz. ker je tožnik zamudil prekluzivni rok dveh let za vložitev tožbe po 50. členu ZSR. Tudi v pravdi P 130/88, ki je tekla pred to pravdo, je tožnik trdil, da se je toženka vselila v hišo brez soglasja. Zato o kakšnem zaupnem razmerju, kakšno je prekarij, ni mogoče govoriti.

Na vročeno revizijo je tožeča stranka odgovorila in med ostalim navedla, da po njenem mnenju revizija ni dovoljena.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

V obravnavanem primeru zahteva tožeča stranka kot lastnica izpraznitev pritličnih prostorov svoje hiše. Tožena stranka se v pravdi brani z ugovori, da spornega razmerja ni mogoče opredeliti kot prekarij. Postore v hiši zaseda nezakonito. Zato ji gre še vedno zaščita kot nezakonito vseljeni osebi po 50. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84). Iz tega razloga je tudi revizija dovoljena.

Tožba je bila vložena 29.1.1993, to je po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ). Tožena stranka se v pravdi sklicuje na upravičenja nezakonito vseljenih oseb iz 50. člena ZSR. Po uveljavitvi SZ pa so od upravičenj iz prejšnjega ZSR lahko odvisna le tista pravna razmerja, ki so po določbah SZ iz prej veljavnega ZSR izrecno prenešena v sedaj veljavni SZ (na primer: pravica do odkupa stanovanja iz določila 117. člena SZ). Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da so vsi ostali spori iz razmerij, ki jih sedaj ureja SZ, premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 3. odstavka 382. člena ZPP.

Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Tožnik je v tožbi navedel vrednost 30.000 SIT in ta vrednost na dovoljen način (3. odstavek 40. člena ZPP) ni bila spremenjena. Po noveli ZPP (Uradni list RS št. 55/92), ki je veljala v času vložitve tožbe, pa je bila odločujoča vrednost po 3. odstavku 382. člena ZPP80.000 SIT.

Zato revizija v tej zadevi ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zato moralo zavreči (392. člen ZPP).