Jedro

Toženec je bil s tožbo seznanjen, saj mu je bila osebno vročena skladno z določbami ZPP. Ker na tožbo ni odgovoril v predpisanem roku in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov, kot so bili dogovorjeni s poravnavo med strankama, ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati znesek 2.232,52 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2010 dalje do izpolnitve obveznosti, v roku 15 dni pod izvršbo. Obenem je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti tudi stroške tega postopka v višini 49,50 EUR, v roku 15 dni, po izteku tega roka pa od prvega naslednjega dne do izpolnitve obveznosti plačati še zakonske zamudne obresti.

Zoper sodbo je toženec vložil pritožbo. Navaja, da je napačno naveden podatek o njegovem osebnem imenu. Preden je sodišče opravilo prvo procesno dejanje, je spremenil osebno ime. Vsi tožnikovi dopisi so se glasili na ime Danijel H., namesto pravilno na ime Dane H.. Ker je veliko časa živel v tujini, je za sprejemanje pisanj pooblastil svoje starše. Starši njegove pošte z napačno navedenim osebnim imenom, ne odpirajo in se ne seznanjajo z njeno vsebino. Zato po njegovem tožnik ne more pričakovati, da je nasprotna stranka seznanjena z vsebino poziva tožencu, naj odgovori na tožbo. Zaradi korektnosti priznava dolg po temelju in višini, ugovarja pa načinu vračila dolga v enkratnem znesku. Zahteva, da se mu vračilo omogoči vsaj v dveh obrokih, od katerih prvi zapade 30 dni po dnevu, ko bo tožnik prejel ta dopis in nanj odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in ob pravilni uporabi materialnega prava, pravilno odločilo. Pri tem pa tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V mejah tega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri izdaji sodbe ni prišlo do procesne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi taksativno določeni pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP. Tožba je bila tožencu pravilno vročena v odgovor, kar izhaja iz povratnice, iz katere je razvidno, da je bila opravljena osebna vročitev in ni pripisanih nobenih pripomb vročevalca. Gre torej za vročitev skladno z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. Toženec je bil opozorjen v skladu z 2. odstavkom 277. člena ZPP, da bo v primeru, če v roku 30 dni od prejema poziva in drugopisa tožbe ne bo odgovoril na tožbo, sodišče izdalo zamudno sodbo. V obravnavani zadevi tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati. Utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik oziroma ki bi bila splošno znana. Stranki sta se s poravnavo dne 4. 5. 2007 na podlagi tega, ker toženec ni izpolnil svojih obveznosti iz štipendijske pogodbe dogovorili, da tožencu dolga ne bo treba vrniti, če bo v dodatnem roku do 31. 12. 2007 predložil ustrezno dokazilo o uspešno zaključenem šolanju, za katerega je prejemal štipendijo. Kot je razvidno iz 3. točke poravnave, pa je bilo v nasprotnem primeru dogovorjeno vračilo dolga v 12 mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok 186,08 EUR zapade v plačilo 30. 1. 2008, zadnji pa 28. 12. 2008. Po sklenjeni poravnavi toženec tožniku ni ničesar plačal. Ta ga je nato opomnil in nato vložil tožbo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, ko je tožencu naložilo v plačilo znesek 2.232,52 EUR, ker je za to imelo podlago v 1050. členu Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ) ter v 239. členu OZ oziroma glede plačila zamudnih obresti v 1. odstavku 378. člena OZ.

Ker se zamudne sodbe glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP, ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so pritožbene navedbe toženca, da je spremenil osebno ime, za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne. Tudi sicer podatkov o tem, da je toženec uradno spremenil osebno ime, ni med dokumentacijo in je tudi toženec sodišču ni predložil. Pritožbene navedbe, da ni bil seznanjen z vsebino tožbe pa so neutemeljene že zato, ker je bila le-ta tožencu osebno vročena in se je zato lahko seznanil z njeno vsebino. Za odločanje o tožnikovi zahtevi, da se mu odobri plačilo v dveh obrokih, ni pristojno sodišče, ampak je to stvar dogovora med strankama, vključno o tem, pod kakšnimi pogoji se bo dolg odplačal.