Jedro

Neobstoječa oseba ne more opravljati procesnih dejanj niti sama niti po pooblaščencu. Tožba, vložena po pooblaščencu v imenu procesno nesposobne osebe, se zato zavrže. Nedovoljene pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1 ne postanejo revizije po določbi 107. člena ZUS, ampak ostanejo pritožbe.

Izrek

Izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

Obrazložitev

1. Dne 20. 1. 2006 je odvetnik I.K. v imenu tožeče stranke vložil pritožbo zoper prvostopno sodbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka dne 20. 10. 2001, torej že pred izdajo prvostopne odmerne odločbe, izbrisana iz sodnega registra na podlagi 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod, zato je na podlagi prvega odstavka 27. člena ZFPPod prenehala obstajati. To pomeni, da tudi ob vložitvi tožbe in kasneje pritožbe zoper sodbo tožeča stranka ni več obstajala.

4. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V drugem odstavku 107. člena ZUS-1 je določeno, kdaj Vrhovno sodišče pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, vsebinsko obravnava kot pritožbe, kdaj pa kot revizije. Glede na kriterije iz drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se obravnavana pritožba, vložena po Zakonu o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000), obravnava kot pritožba po ZUS-1, ker že ob vložitvi ni bila dovoljena po ZUS in zato ni postala revizija.

5. Ob reševanju pritožbe je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka v upravnem sporu in da je procesno sposoben. Po prvem odstavku 76. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je lahko stranka postopka v upravnem sporu fizična ali pravna oseba.

7. Po izbrisu pravne osebe po uradni dolžnosti je tožeča stranka prenehala biti pravna oseba in s tem subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti tega ne more storiti kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu pravne osebe, ki je prenehala obstajati, zato ni mogoče odpraviti. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo tudi v sklepu III Ips 18/2002 z dne 11. 4. 2002. 8. V obravnavani zadevi je kot tožeča stranka navedena gospodarska družba A.A. d.o.o., ki pa je po podatkih iz sodnega registra prenehala obstajati 20. 10. 2001 in torej v času vložitve tožbe po odvetniku (dne 13. 1. 2003) ni več obstajala. Ker je tožeča stranka prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe v njenem imenu, te procesne pomanjkljivosti, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, pa ni mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo.