Jedro

Zatrjevalo se je, da je podlaga, ker do naklonitve ni prišlo, odpadla, toženci kot dediči so obogateni, tožnica pa prikrajšana. Toda trditvena podlaga o delu in pomoči tožnice v korist zapustnice, ki je bila s tem obogatena, in je bila opravljena zato, ker je zapustnica obljubljala naklonitev premoženja, do česar pa ni prišlo, omogoča pravni sklep, da je s tem odpadla podlaga (medsebojni dogovor obeh strank), na podlagi katere je tožnica opravljala določene storitve, tak zahtevek je oprt na materialnopravno pravilo o neupravičeni pridobitvi iz tretjega odstavka 190. člena OZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala, da sodišče naloži tožencem,, da so ji dolžni plačati 28.793,19 EUR z obresti, in posledici neuspeha tožnici naložilo, da jim povrne pravdne stroške.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Meni, da je odločitev nepravilna, obrazložitev sodbe pa je tudi nerazumljiva in med seboj v nasprotju. Terjatev je namreč tožnica uveljavljala zaradi storitev, ki jih je opravila za pokojno E.P., ki ji niso bile plačane, zato je tudi vrednost zapuščine večja in so toženci kot dediči obogateni. Ne drži, da je tožnica opravljala storitve za E.P. brezplačno kot darilo, kot zaključuje prvostopenjsko sodišče. Nekritično in nepravilno je ocenjena izpovedba tožnice, ki jo je podala v drugi pravdi pod opr. št. P 1, drugih dokazov pa sodišče prve stopnje ni niti presodilo. Ker drugih dokazov ni ocenilo, je kršilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Zato je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Že dejstvo vložitve tožbe je v nasprotju zaključkom sodišča, da je tožnica zadnja leta pred smrtjo E.P. praktično dnevno skrbela zanjo le zaradi tesnega prijateljstva in globoke naklonjenosti. Tožnica ne bi zahtevala sedaj plačila za storitve, če bi jih nudila E.P. kot darilo. Dejansko je šlo za odplačni pravni posel, za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki pa očitno ni bila sklenjena v predpisani obliki pač pa ustno. Tožnica je izpovedala, da je bila prepričana in je verjela, da je E.P. uredila vse za to, da bo po njeni smrti dobila njeno premoženje, saj bi se v nasprotnem primeru dogovorili z E.P. za sprotno plačilo in je bila torej volja obeh strank, da gre za odplačni pravni posel. Opozarja na določbo 533. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki določa, da se ena oseba (darovanec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja obogatiti drugega, obdarjenec pa se s tem strinja. V konkretnem primeru opisani dejanski stan ni izpolnjen, saj je tožnica skrbela za E.P., ker je slednja v zameno zagotovila premoženje, ki ga bo prejela naknadno „ob pravem času“. Tožnica pa ni postala lastnica zapustničinega premoženja bodisi zato, ker zapustnica zato ni poskrbela ali pa zaradi izginotja listin iz sefa. To pa ni bistveno, bistveno je, da tožnica premoženja ni prejela. Materialno pravo je torej zmotno uporabljeno. Vlaganja so bila opravljena brez pravne podlage ali pa je ta odpadla, s tem je odpadla kavza neodplačne naklonitve, in tožnica ni dolžna se glede tega določno opredeliti, saj mora materialno pravo sodišče poznati.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe, meni, da je pritožba neutemeljena. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Trditvena podlaga tožbe je bila, da je tožnica nudila E.P. pomoč, prinašala hrano, druge potrebščine, je vsakodnevno obiskovala, ji delala družbo, jo peljala v zdravilišče, urejala zadeve glede premoženja, jo vodila v Trst, na izlete,... Če tega ne bi počela, bi bilo treba oskrbo in pomoč plačati in bi se zato bistveno zmanjšalo premoženje zapustnice. Zapustnica pa obljube, da bo napisala novo oporoko ni izpolnila, ves čas je namreč tožnici obljubljala, da ji bo namenila premoženje. Trdila je še, da so ji dediči dolžni poravnati zapustnikove obveznosti.

7. Navedene trditve utemeljujejo sklep, za katerega se zavzema pritožba, da je trditvena podlaga tožbe tudi neupravičena obogatitev, saj se je zatrjevalo, da je podlaga, ker do naklonitve ni prišlo, odpadla, toženci kot dediči so obogateni, tožnica pa prikrajšana. Res je tožnica trdila tudi, da za svoje delo od tožencev zahteva plačilo, in je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zahtevka iz tega naslova tožnica ne more utemeljeno uveljavljati, saj plačilo ni bilo dogovorjeno. Toda trditvena podlaga o delu in pomoči tožnice v korist zapustnice, ki je bila s tem obogatena, in je bila opravljena zato, ker je zapustnica obljubljala naklonitev premoženja, do česar pa ni prišlo, omogoča pravni sklep, da je s tem odpadla podlaga (medsebojni dogovor obeh strank), na podlagi katere je tožnica opravljala določene storitve, tak zahtevek je oprt na materialnopravno pravilo o neupravičeni pridobitvi iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Trditve v tožbi tako ne omogočajo zaključka, da bi šlo le za neodplačne naklonitve, kot zmotno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Zaradi teh zmotnih materialnopravnih razlogov pa prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, v okviru trditev in predlaganih dokazov, ali je prišlo na strani tožeče stranke do prikrajšanja in na strani tožene stranke kot dedičev do obogatitve, ni torej ugotovilo odločilnih dejstev, pomembnih za presojo ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče bo moralo v okviru gornjih napotil glede na trditveno podlago tožbe ugotoviti odločilna dejstva, da bo lahko pravilno odločilo o tožbenem zahtevku.

8. Ker je sodba razveljavljena, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločbo in odločilo o stroških pritožbenega postopka, pridržalo za končno odločbo (165. člen ZPP).