Jedro

Sklep o vpisu mora biti obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Če se predlogu za vpis ugodi, posebna obrazložitev ni potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagateljice in dovolilo zaznambo spora zaradi ugotovitve lastninske pravice pri parc. št. 275/3 in 275/7, vl. št. 916 k.o. ..., v solasti pritožnika in V. V., ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. Ip 453/2008. Proti sklepu vlaga pritožbo udeleženec B. V.. Predlaga razveljavitev in zavrnitev predloga oziroma predlaga, naj se predlagana zaznamba ne dovoli. Predlaga, da sklep ni obrazložen. Ker se ga ne da preizkusiti, ga je že zato treba razveljaviti. Podrejeno se sklicuje na sodno poravnavo opr. št. I P 444/2000 z dne 21.2.2002, s katero sta si z V. V. razdelila solastnino. V tožbi zatrjevana gradnja je bila v celoti izvedena na delu nepremičnine, ki je v izključni lasti V. V., kar dokazuje s predloženimi listinami (poravnava, izjava V. V.). Predlog, ki se nanaša na njegov del, je neutemeljen.

Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Zaznamba je glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (1. odstavek 63. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

Predlagateljica je vložila predlog za zaznambo spora in priložila tožbo, vloženo pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 453/2008 z dne 27.6.2008. Z njo zahteva ugotovitev lastninske pravice v svojo korist do 1/3 pri nepremičninah parc. štev. 275/3 in 275/7, vl. št. 916 k.o. ..., pri kateri sta kot zemljiškoknjižna solastnika vsak do ½ vknjižena pritožnik in V. V.. V tožbi zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na originarni način, in sicer na podlagi gradnje na tujem zemljišču, kot tudi na podlagi dogovora o skupnih vlaganjih. V spisu je nadalje tudi potrdilo Okrožnega sodišča Kranj o vloženi tožbi.

Na podlagi navedenih listin je prvo sodišče o predlagani zaznambi spora odločilo pravilno v procesnem in materialnopravnem pogledu. Sklep o vpisu mora biti obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi (3. odstavek 152. člena ZZK-1). Če se predlogu za vpis ugodi, posebna obrazložitev ni potrebna. V sklepu o zaznambi spora mora biti navedeno: sodišče in opravilna številka zadeve, pod katero teče spor; predmet spora s podatki o pravici, katere pridobitev oziroma prenehanje se zahteva in podatki o tožniku oziroma predlagatelju postopka (4. odstavek 79. člena ZZK-1). Vse to je v navedenem sklepu navedeno. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o nepopolnosti sklepa in zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členu ZZK-1 v sklepu ni.

V zemljiškoknjižnem postopku sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Po podatkih zemljiške knjige, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče, je pri nepremičninah, na katere meri tožba, kljub pritožnikovim navedbam o razdelitvi solastnine, še vedno vpisan kot solatnik do ½ tudi pritožnik. Zato je predlagani vpis glede na stanje zemljiške knjige dovoljen, odločitev sodišča pa pravilna.

Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ne najde napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.