Jedro

Bistvo obravnavane pritožbene graje nove dolžnice je njeno izpostavljanje možnosti, da je bil del upnikove terjatve v pred smrtjo prvotnega dolžnika vodenem izvršilnem postopku že poplačan, čeprav pritožnica s podatki o višini poplačila niti ne razpolaga. S tako vsebino pritožbene graje pritožnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je, kot že obrazloženo zgoraj, zgolj procesni sklep. Pri izpostavljenih pritožbenih navedbah gre namreč po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 1030/2009 z dne 19. 3. 2010 po predlogu upnika nadaljuje zoper novega dolžnika - Republiko Slovenijo, Gregorčičeva 20, Ljubljana, do višine vrednosti podedovanega premoženja po pokojnem dolžniku J.K., roj. 1. 2. 1941 (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, s cenitvijo in prodajo v sklepu navedenih nepremičnin v lasti dolžnika do ½ od celote ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo teh nepremičnin (II. točka izreka). Dolžniku je še naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 36,19 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev, smiselno zgolj zoper I. točko izreka „o nadaljevanju izvršbe upnika zoper novega dolžnika“ (ter posledično odločitev o izvršilnih stroških s tem v zvezi v III. točki izreka), se pravočasno pritožuje nova dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Izpostavlja, da je bil zoper prvotnega dolžnika izdan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 1030/2009 z dne 19. 3. 2010, s katerim je bila dovoljena izvršba z rubežem 2/3 pokojnine, ki jo je prvotni dolžnik prejemal pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ). Pritožnica pritrjuje, da je v skladu s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika vsekakor možno in dopustno. Vendar se upniku (pravilno novi dolžnici) poraja vprašanje, ali je ZPIZ v času od pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ki je nastopila dne 16. 4. 2010, pa do smrti prvotnega dolžnika dne 10. 12. 2011, upniku iz naslova dolga izplačeval denarne zneske skladno z navedenim sklepom o izvršbi. Nova dolžnica ne razpolaga s podatki, kolikšna vsota je bila na tej podlagi morda že izplačana in dolg v tem delu že poravnan, izpostavlja pa, da je izvršba dopustna le še v preostanku. Sicer izrecno poudarja, da zoper pravno nasledstvo Republike Slovenije ne ugovarja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega (dela) sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da je prvostopno sodišče ob izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo njegovo izjavo, da terjatev še ni plačana, kakor tudi izjavo ZPIZ, da zaradi izterjave prednostnih poplačil upnikova terjatev še ni poplačana. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotnega dolžnika v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njegovim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji, v last katere je v skladu s sklepom o dedovanju po prvotnem dolžniku na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prešla zapuščina po pokojnem. Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V obravnavani zadevi se tako izvršba povsem pravilno nadaljuje zoper pravno naslednico po pokojnem, Republiko Slovenijo. Pravilno je prvostopno stališče, da je sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novega dolžnika sklep procesne narave, gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojnem ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Sicer pa pritožnica pravnega nasledstva v obravnavani pritožbi niti ne izpodbija.

7. Bistvo obravnavane pritožbene graje nove dolžnice pa je njeno izpostavljanje možnosti, da je bil del upnikove terjatve v pred smrtjo prvotnega dolžnika vodenem izvršilnem postopku že poplačan, čeprav pritožnica s podatki o višini poplačila niti ne razpolaga. S tako vsebino pritožbene graje pritožnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je, kot že obrazloženo zgoraj, zgolj procesni sklep. Pri izpostavljenih pritožbenih navedbah gre namreč po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati. V skladu s 56a. členom ZIZ lahko namreč novi dolžnik sklep o izvršbi izpodbija z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej da obveznost ni (ali ni v celoti) prešla nanj, ugovor prenehanja terjatve zaradi poplačila po izdaji sklepa o izvršbi pa bi lahko novi dolžnik uveljavljal v okviru ugovora po izteku roka iz 56. člena ZIZ.

8. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo med drugim vročen tudi sklep o izvršbi I 1030/2010 z dne 19. 3. 2010 (navedba v pritožbi), v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (točka 2) pa je bila tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama naslovila kot pritožbo, glede na njeno vsebino obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56. in 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.

9. Sodišče druge stopnje le še dodaja, da je kljub odsotnosti izrecne opredelitve obsega izpodbijanja pritožbeno grajanega sklepa glede na vsebino pritožbene graje štelo, da je obravnavana pritožba naperjena zgolj zoper I. in III. točko izreka prvostopnega sklepa, ne pa tudi zoper (sicer v pritožbi pravilno povsem prezrto) II. točko izreka in v njej vsebovano odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, zoper katero pritožba niti ni dopustna, temveč bi bila lahko predmet ugovora (3. točka pravnega pouka prvostopnega sklepa).

10. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev I. točke izpodbijanega sklepa, kakor tudi njegove III. točke, v okviru katere so bili nadaljnji izvršilni stroški pravilno odmerjeni, kot je pokazal uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Stroški odgovora na pritožbo pa kot za odločitev nepotrebni stroški bremenijo upnika (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).