Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I. zavrnilo ugovor tožencev zoper sklep o izvršbi opr. št. II-I 2573/95, z dne 14.11.1995; II. vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi opr. št. II-I 2573/95 z dne 14.11.1995; 2. dovolilo predlagano izvršbo; 3. odmerilo stroške upnika na 6.075,00 SIT; 4. odločilo, da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik ter III. zavrnilo predlog tožnika za povrnitev stroškov pravdnega postopka.

Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) pravočasno pritožujeta toženca in predlagata, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje. V pritožbi pojasnjujeta, da je bil v pogodbi o upravljanju s tožnikom res določen šestmesečni odpovedni rok, vendar je tožnik grobo kršil pogodbene obveznosti, zato je bila pogodba enostransko prekinjena že 30.6.1995. Stanovalci so 1.7.1995 sklenili pogodbo o upravljanju z novim upravnikom, kateremu sta toženca poravnala vse obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov od julija naprej.

Zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje pa se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da taksna oprostitev zadeva razmerje med njim in sodiščem in ne posega v pravico zahtevati povračilo pravdnih stroškov. Ker je tožnik, ki je v postopku uspel, dolžan plačati sodne takse, sta mu jih toženca dolžna povrniti. III. točka izreka izpodbijane sodbe je tudi v nasprotju s točko II/4 izreka izpodbijane sodbe. Tožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da tožencema naloži v plačilo njegove pravdne stroške.

Pritožbi sta utemeljeni.

V I. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru tožencev zoper sklep o izvršbi. Takšna odločitev sodišča prve stopnje nima zakonske podlage. O ugovoru dolžnikov je odločilo že izvršilno sodišče s sklepom opr. št. II I-2573/95-5, z dne 30.11.1995 in v skladu z določbo 2. odstavka 55.a člena Zakona o izvršilnem postopku sklep o izvršbi pravilno razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba. Sodišče prve stopnje je nato postopek pravilno nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V skladu z določbo tretjega odstavka 451. člena ZPP/77 bi moralo sodišče prve stopnje odločiti le, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi, ali pa se razveljavi. O ugovoru torej sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati.

Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju izreklo, da se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi, pri čemer je po nepotrebnem povzelo 1. točko izreka sklepa o izvršbi oz. izvršilnega predloga. Problematična pa je predvsem odločitev sodišča prve stopnje v 2., 3. in 4. točki izreka izpodbijane sodbe (na drugi strani sodbe). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje niti ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. V skladu z določbo prvega odstavka 369. člena ZPP/77 je zato pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zaradi takšne odločitve višje sodišče na pritožbene trditve tožencev posebej ne odgovarja.

Potrebno pa je odgovoriti na pritožbene navedbe tožnika. Ne drži sicer trditev pritožnika, da je odločitev sodišča prve stopnje iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa v nasprotju s 4. točko izreka izpodbijane sodbe. Kljub temu pa je takšna odločitev napačna. Res je, da je bil tožnik v izvršilnem postopku pravnomočno oproščen plačila sodnih taks. V takšno (neizpodbijano) odločitev izvršilnega sodišča z izpodbijano sodbo ni bilo mogoče posegati. Opozoriti pa je treba na dvoje. Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Poleg tega pa je iz obravnavanega sklepa o izvršbi (v zvezi z zaznamkom sodišča na predlogu upnika) razvidno, da je izvršilno sodišče stroške upnika odmerilo na 6.075,00 SIT, kar zajema tako stroške za sestavo izvršilnega predloga, kot sodno takso (2.750,00 SIT). Glede na dejstvo, da je bil upnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik, pa se takšna odločitev pokaže za napačno oz. je odmera stroškov v 3. točki sklepa o izvršbi v nasprotju s pravnomočno 4. točko sklepa. Sodišče prve stopnje bo moralo zato v ponovnem sojenju poleg odprave zgoraj pojasnjene bistvene kršiteve določbe postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, tudi to napako odpraviti ter v skladu z določbo tretjega odstavka 451. člena ZPP/77 odločiti, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP/77. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/1977).