Jedro

Enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je prekluzivni rok. Če predlagatelj navedeni rok zamudi, mora organ v skladu z določbo drugega odstavka 267. člena ZUP predlog s sklepom zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Maribor zavrgla predlog A.A., B.B. in C.C. za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-294/2007-8 z dne 27. 11. 2007, izdanega D.D. za legalizacijo lesene nadstrešnice nad garažo stanovanjske hiše …, na zemljišču parcelna št. 46/15 k.o. …. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35108-419/2008-5 z dne 15. 11. 2010. V obrazložitvah upravnih aktov organa navajata, da je bilo v postopku ugotovljeno, da sta predlagatelja obnove postopka A.A. in B.B. izvedela, da je bilo D.D. izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo sporne nadstrešnice pred 18. 2. 2008, ko je A.A. zahteval vpogled v gradbeno dovoljenje. Vpogled v projektno dokumentacijo za legalizacijo lesene nadstrešnice jima je bil omogočen dne 26. 2. 2008, prav tako jima je bila tedaj dana fotokopija gradbenega dovoljenja. Obnovo postopka pa so predlagatelji vložili šele dne 4. 12. 2008 in sicer iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. V skladu z določbo 263. člena ZUP je treba predlog za obnovo postopka vložiti v roku enega meseca od dneva, ko so stranke izvedele, da je bila odločba izdana. Po ZUP začne teči rok za vložitev predloga po 9. točki 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana. Pri tem zadostuje že dejstvo, da je stranka izvedela za obstoj odločbe in ni treba, da bi ji bila ta fizično dana na vpogled ali izročena. V konkretnem primeru je tožnica izvedela, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje od gradbenega inšpektorja že preden je bila dne 18. 2. 2008 podana vloga za vpogled, predlog za obnovo postopka pa je bil oddan na pošto 4. 12. 2008, torej več kot devet mesecev prepozno.

Tožnica v tožbi navaja, da je leta 2005 sosed postavil nad garažo nadstrešnico oziroma podaljšek ostrešja obstoječe hiše in to brez kakršnega koli dovoljenja. Ker objekt stoji neposredno pred sončnim oknom dnevnega prostora tožničine hiše, so podali prijavo na inšpektorat. Ko so po dveh letih izvedeli, da je bilo za sporni nadstrešek izdano gradbeno dovoljenje, se je zanimala, zakaj je niso vključili v postopek. Upravna enota v Mariboru je bila seznanjena z dogajanjem, vendar so jih ignorirali in se izgovarjali drug na drugega. Meni, da je bilo delo upravne enote opravljeno nekorektno oziroma da gre za korupcijo. Počuti se oškodovano, ker so zaradi sporne gradnje kršene njene pravice do radosti bivanja in uporabe namembnih prostorov, zaradi nemožnosti črpanja naravne energije, povečali pa so se tudi stroški kurjave in električne energije. Sodišče je štelo, da predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

D.D., ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke, odgovora na tožbo ni podal. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ki so ga dne 4. 12. 2008 vložili A.A., B.B. in C.C. na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-UPB, 126/07, 65/08, 8/10, ZUP) vložen pravočasno.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki posega v že dokončno rešena pravna razmerja, zato se ta inštitut v skladu s sodno prakso obravnava restriktivno, tako da se z razlago zakonskih določb ne širi polje uporabe izrednih pravnih sredstev. V skladu z 260. členom ZUP se lahko postopek med drugim obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka 260. člena). V navedenem primeru lahko stranka predlaga obnovo postopka v roku enega mesece od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana (5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). ZUP torej pričetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka veže na okoliščino, ko je stranka izvedela za izdajo akta. Pri tem po ustaljeni upravno sodni praksi ni relevantno, kdaj se je stranka seznanila z vsebino upravnega akta.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil predlog za obnovo postopka, ki so ga vložili A.A., B.B. in C.C. poslan priporočeno po pošti dne 4. 12. 2008. Prav tako je iz spisa razvidno, da je A.A. 18. 2. 2008 vložil vlogo za vpogled v upravni spis. Tudi ni sporno, da sta A.A. in tožnica dne 26. 2. 2008 vpogledala v spis, izročena pa jima je bila tudi kopija izdanega gradbenega dovoljenja. Glede na navedena dejstva je šteti, da je bila tožnica seznanjena z gradbenim dovoljenjem najkasneje 26. 2. 2008. Enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je prekluzivni rok. Če predlagatelj navedeni rok zamudi, mora organ v skladu z določbo drugega odstavka 267. člena ZUP predlog s sklepom zavreči. Ker je bila vloga za obnovo postopka, ki jo je vložila tožnica skupaj z A.A. in B.B. oddana priporočeno na pošto dne 4. 12. 2008 (več kot devet mesecev po tem, ko je tožnica izvedela za izdano odločbo), je torej bila vložena po preteku enomesečnega subjektivnega roka, ki je določen v 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, zato jo je upravni organ tudi po mnenju sodišča utemeljeno zavrgel kot prepozno. Zaradi zavrženja predloga pa so v zadevi nerelevantni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na samo gradbeno dovoljenje (negativni vplivi objekta na bivalne pogoje tožnice), saj v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1).