Jedro

Tožeča stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podala pravočasno, saj ga ni podala v roku 30-ih dni od dneva zamude. Po določbi 455. čl. ZPP izda sodišče sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo. Navedena določba pa v zvezi s 456. čl. ZPP pomeni, da se le v primeru, če tožeča stranka (pravilno poučena) ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, šteje, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala.

Izrek

1. Pritožba proti sklepu se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje, opr. št. III Pg 272/99-19 z dne 02.11.2000, potrdi. 2. Pritožbi proti sodbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje, opr. št. III Pg 272/99-17 z dne 06.09.2000, razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. 3. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbe zoper sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 06.09.2000 izdalo sodbo zaradi odpovedi, ker se tožeča stranka, čeprav v redu vabljena, naroka za glavno obravnavo ni udeležila. Predlog pooblaščenca tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje je s sklepom zavrglo, ker ga tožeča stranka ni vložila pravočasno. Tožnica se je po svojem pooblaščencu proti sklepu in sodbi pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi ter napadena sklep in sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške. K pritožbi proti sklepu. Pritožnica se sklicuje na dejstvo, da je za svojo zamudo izvedela šele, ko je dne 30.09.2000 (po podatkih v spisu dne 29.09.2000) prejela sodbo zaradi odpovedi. Navaja pa tudi, da se je vabilu na narok odzvala, vendar je bil ta, po njenih navedbah, oklican pred v vabilu določeno uro. Pritožba ni utemeljena. Materialnopravno stališče pritožnice, da se (subjektivni) rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru izdaje sodbe zaradi odpovedi računa od vročitve in ne od izdaje sodbe, je sicer pravilno (glej 2. odst. 117. čl. ZPP). Vendar pa tožeča stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podala pravočasno, saj ga ni podala v roku 30-ih dni od dneva zamude (glej 3. odst. 117. čl. v zvezi z 2. točko 493. čl. ZPP). Dan zamude, katere posledica je bila izdaja sodbe zaradi odpovedi, je bil dan naroka za glavno obravnavo dne 06.09.2000; 30-dnevni (objektivni) rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa se je iztekel v petek, dne 06.10.2000. Tako se pokaže, da je dne 09.10.2000 vloženi predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje prepozen. S temi razlogi je pritožbeno sodišče pritožbo proti sklepu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP). Tožnica sama krije pritožbene stroške v zvezi s tem pravnim sredstvom (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). K pritožbi proti sodbi. Sodbo zaradi odpovedi je tožeča stranka prejela dne 29.09.2000. V pravočasni pritožbi (vloženi v ponedeljek, dne 09.10.2000) je prvostopnemu sodišču očitala bistveno kršitev določb pravnega postopka po 7. in 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, s trditvijo, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožba je utemeljena, čeprav iz drugih razlogov. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje sodbo zaradi odpovedi izdalo v nasprotju z določbami ZPP. Po določbi 455. čl. ZPP izda sodišče sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo. Navedena določba pa v zvezi s 456. čl. ZPP pomeni, da se le v primeru, če tožeča stranka (pravilno poučena) ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, šteje, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala. V obravnavanem primeru pa je bil prvi narok za glavno obravnavno razpisan za dan 27.06.2000 (redna št. 15 spisa) in sta se ga obe pravdni stranki tudi udeležili. Iz zapisnika je namreč razvidno, da se je ta tudi opravil (primerjaj 284. čl. ZPP). Narok za glavno obravnavo dne 06.09.2000 je bil torej drugi narok v postopku pred sodiščem prve stopnje. To pa pomeni, da prvostopno sodišče določbe 455. čl. v zvezi s 456. čl. ZPP ni pravilno uporabilo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, zaradi katere je bilo treba napadeno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da opravi glavno obravnavo (1. odst. 354. čl. ZPP). Odločitev o stroških za pritožbo zoper sodbo je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).