Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da je sprememba premoženjskega stanja tožnice nastopila znotraj obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, v katerem je za organ obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval obdobje zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja, v katerem je bila tožnica še dolžna izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je tožeča stranka dolžna povrniti Republiki Sloveniji neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 518,36 EUR in sicer v roku 15 dni od vročitve te odločbe. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo z dne 14. 9. 2010 v zvezi s postopkom P 102/2010. V navedenem postopku tožnica ni uspela, izvajalki brezplačne pravne pomoči pa so bili priznani stroški in nagrada v skupni višini 518,36 EUR. Po določbi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je v primeru, ko upravičenec v postopku ni uspel, dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova BPP, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči. Zaradi navedenega je upravičenec tudi dolžan do izteka roka organ za BPP obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pravico do BPP. Štiriletni rok je iztekel 21. 10. 2014. Po izteku roka je tožena stranka ugotavljala morebitne spremembe premoženjskega stanja upravičenke, predvsem v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom roka. Ugotovila je, da je v obdobju od meseca julija do meseca septembra 2014 prejemala plačo v povprečni mesečni višini 1.093,39 EUR, otroški dodatek v višini 205,77 EUR ter preživnino za mladoletna otroka v višini 372,22 EUR. Povprečni mesečni dohodek upravičenkine družine je znašal 1.671,38 EUR, na člana družine pa 557,13 EUR. V istem obdobju je znašal cenzus za priznanje brezplačne pravne pomoči 538,40 EUR, zato tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za priznanje brezplačne pravne pomoči. Prav tako tožnica o navedenih spremembah ni obvestila tožene stranke, kar pa je bila dolžna po tretjem odstavku 41. člena ZBPP. Ker se je torej premoženjsko stanje upravičenke v obdobju pred potekom štiriletnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči, je tako dolžna v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP povrniti stroške v višini izplačane brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnica v tožbi ugovarja, da je njen delodajalec, to je A., podal obvestilo o njeni zaposlitvi v roku 8 dni po sklenitvi delovnega razmerja vsem pristojnim organom, med drugim tudi sodišču v Murski Soboti. Ves čas zaposlitve ni prejemala enakega dohodka, prav tako je bila izdana odločba po zastaralnem roku. Preživnine za otroka ne prejema redno, podatki o dohodkih se nanašajo zgolj na zadnje tri mesece in ne na celotno obdobje zaposlitve, v tem primeru pa bi bil izračun izpod minimalne plače. Trenutno je brezposelna in je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zavrne. Kolikor pa ne bi sledilo navedenemu predlogu, pa predlaga, da sodišče odloži plačilo do časa njene nove zaposlitve.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovorna tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnici z odločbo št. Bpp 537/2010-10 z dne 14. 9. 2010 odobrena brezplačna pravna pomoč, da je navedena odločba postala pravnomočna dne 21. 10. 2010, kakor tudi, da je bil izvajalki brezplačne pravne pomoči odvetnici B.B. iz naslova nudene brezplačne pravne pomoči izplačan znesek 518,630 EUR. Sporno pa je, ali je tožena stranka tožnici upravičeno naložila vračilo prejete brezplačne pravne pomoči. 6. Po določbi 49. člena ZBPP, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Rok, določen v 49. členu ZBPP „po štirih letih od pravnomočnosti odločbe“, je treba razumeti v skladu s pogojem iz prvega odstavka 41. člena ZBPP, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila odobrena ter še štiri leta od pravnomočnosti odločbe. Glede na to, da ZBPP določa ugotavljanje premoženjskega stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, v konkretnem primeru ni mogoče govoriti, da je zadeva zastarala. Še zlasti, ker tožnica službe za brezplačno pravno pomoč o spremembi glede zaposlitve ni obvestila že v času, ko je prišlo do spremembe (pogodba o delu je bila sklenjena 1. 10. 2012), niti ni dokazala, da je to storil delodajalec, kot zatrjuje v tožbi.

7. Glede na podatke spisa je torej sprememba nedvomno nastopila znotraj obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, v katerem je za organ obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval obdobje zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja, v katerem je bila tožnica še dolžna izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prav tako so tudi ugotovitve o višini dohodkov in drugih prejemkov tožnice skladne s podatki spisa. Ker ZBPP oziroma predpisi, na podlagi katerih se ugotavlja materialni položaj prosilca, izrecno določajo, da se upoštevajo dohodki za zadnje tri mesece, je neupošteven tožbeni ugovor, da ni prejemala enakih dohodkov v celotnem zaposlitvenem obdobju. V zadevi pa tudi ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora, da je brezposelna, saj je iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje razvidno, da je bila vpisana v evidenci brezposelnih oseb dne 2. 9. 2015, to je že po izdaji izpodbijane odločbe.

8. Sodišče v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe ni pristojno za odločanje o odložitvi oziroma obročnem plačilu naložene obveznosti. Takšen predlog pa lahko tožnica poda pri organu za BPP v skladu s 43. členom ZBPP, ki omogoča, da lahko upravičenec in organ za BPP skleneta pisni dogovor o načinu vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. 9. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je bilo v zadevi pravilno uporabljeno materialno pravo, kakor tudi pravilno ugotovljeno dejansko stanje, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).