Zagotavljanje anonimnosti pri izvedbi raziskave in privolitev otrok

Datum

18.02.2026

Številka

07120-1/2026/73

Kategorije

Informiranje posameznika, Šolstvo, Statistika in raziskovanje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vprašanje v zvezi z izvedbo doktorske raziskave, v okviru katere bi dijaki 4. letnika srednjih šol sodelovali v anketnem vprašalniku, ki se nanaša na zaznavanje varnostnih izzivov, občutke ogroženosti in psihološko odpornost mladih. Vprašalnik bi bil dostopen prek QR kode, sodelovanje pa prostovoljno. Navedeno je, da bi bila anketa anonimna, pri čemer bi se zbirali zgolj nekateri splošni podatki, kot sta šola in regija. Zastavlja se vprašanje, ali gre v takem primeru za obdelavo osebnih podatkov ter ali je zaradi morebitne mladoletnosti dijakov treba pridobiti soglasje staršev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Anonimnost ankete je odvisna od tega, ali je posameznega dijaka mogoče določiti (neposredno ali posredno) ob upoštevanju kombinacije zbranih odgovorov in načina izvedbe ankete. Pri določitvi anonimnosti izvedbe ankete pa niso pomembni le očitni identifikatorji (npr. vsebina odgovorov), temveč tudi tehnični in organizacijski elementi izvedbe (npr. morebitno beleženje IP-naslovov ali drugih spletnih identifikatorjev ter možnosti povezovanja z drugimi podatki), ki lahko omogočijo določljivost anketirancev raziskave.

2.V primerih, ko anonimnosti ni mogoče zagotoviti, gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago. Če obdelava temelji na privolitvi, je treba pri mladoletnih udeležencih upoštevati pravila o veljavnosti privolitve, pri čemer lahko starejši mladoletnik od dopolnjenega 15. leta starosti praviloma samostojno privoli v sodelovanje pri raziskovalnem anketiranju, če pri tem ne gre za ravnanja oz. obdelave, ki bi bistveno vplivale na njegovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej. Če bi v raziskavi sodelovali dijaki, mlajši od 15 let, je treba za veljavno privolitev praviloma zagotoviti, da jo v njihovem imenu da ali odobri eden od staršev oziroma drug zakoniti zastopnik.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko v skladu s svojimi pristojnostmi podaja zgolj splošna, neobvezujoča mnenja in pojasnila glede varstva osebnih podatkov, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov presojati zakonitosti posameznih obdelav ali potrjevati konkretnih raziskovalnih zasnov. Odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov je vedno na upravljavcu, ki mora skladno z načelom odgovornosti iz 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov zagotoviti in dokazati skladnost obdelave z veljavno zakonodajo.

V obravnavanem primeru je najprej treba razjasniti, ali predvideni vprašalnik in z njim povezano zbiranje podatkov sploh pomeni obdelavo osebnih podatkov. Osebni podatek je katera koli informacija, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika, pri čemer se posameznik šteje za določljivega, če ga je mogoče neposredno ali posredno identificirati, tudi z združevanjem več podatkov, ob upoštevanju razumno verjetnih sredstev, ki so na voljo upravljavcu (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Za presojo, ali se v okviru ankete obdelujejo osebni podatki, ni ključno le, ali anketa vsebuje imena ali druge očitne identifikatorje, temveč ali kombinacija zbranih podatkov in način izvedbe ankete omogočata identifikacijo posameznega dijaka.

Če je vprašalnik zasnovan in izveden tako, da posameznika ni mogoče identificirati niti neposredno niti posredno, in če upravljavec ob upoštevanju vseh objektivnih dejavnikov (npr. stroškov, časa, razpoložljive tehnologije in tehnološkega razvoja) nima sredstev, ki bi jih bilo razumno uporabiti za identifikacijo, potem takšna obdelava ne pomeni obdelave osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2 (prim. uvodno izjavo št. 26 Splošne uredbe o varstvu podatkov; sodbo SEU v zadevi Breyer, C-582/14, odstavke 41-46 in 49; sodbo SEU v zadevi EDPS v SRB, C-413/23 P, točki 79-87 in 100). Anonimne ankete, pri katerih iz odgovorov ni mogoče ugotoviti, kdo je nanje odgovoril, ne sodijo na področje uporabe predpisov o varstvu osebnih podatkov, saj pri njih ne gre za obdelavo osebnih podatkov. Pri tem mora upravljavec poleg vsebine vprašanj upoštevati tudi tehnične in organizacijske vidike izvedbe ankete, zlasti morebitno beleženje tehničnih podatkov (npr. IP naslovov) ali drugih spletnih identifikatorjev, ki bi lahko omogočili določljivost anketirancev in s tem ogrozili anonimnost izvedene ankete. Če je anketa dejansko anonimna in identifikacija udeležencev ni mogoča niti neposredno niti posredno, privolitev za obdelavo osebnih podatkov ni potrebna.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne sme niti ne more presojati, ali je konkretna anketa v vašem primeru dejansko anonimna. Presoja anonimnosti ankete je odgovornost upravljavca, ki mora biti takšno presojo tudi sposoben utemeljiti in izkazati. IP vam pri tem lahko podaja le splošna pravna izhodišča, ki so vam lahko v pomoč pri presoji, medtem ko je dokončna ocena morebitne obdelave osebnih podatkov pri izvedbi ankete mogoča šele v okviru nadzornega ali drugega upravnega postopka, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin.

V primeru, ko anonimnosti ni mogoče zagotoviti (na primer zaradi obsega ali kombinacije zbranih podatkov, tehničnih lastnosti uporabljene platforme ali drugih okoliščin), gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V kontekstu prostovoljnega sodelovanja v raziskavi (ko gre za obdelavo osebnih podatkov in anonimnost anketirancev ni zagotovljena) bi praviloma pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov lahko predstavljala privolitev posameznika, ki pa mora biti veljavna - tj. prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna (prim. 11. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Upravljavec mora udeležence še pred začetkom izpolnjevanja vprašalnika tudi jasno seznaniti z informacijami iz 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (npr. kdo je upravljavec, namen in pravna podlaga, vrste podatkov, prejemniki, roki hrambe, pravice posameznika, kontakt upravljavca in informacije o možnosti pravnega varstva pri Informacijskem pooblaščencu). V praksi se to običajno zagotovi z uvodnim obvestilom na prvi strani ankete in s povezavo do podrobnejšega obvestila o obdelavi osebnih podatkov. Za pomoč pri pripravi obvestila z informacijami o obdelavi osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko uporabite tudi obrazec, ki je objavljen na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/o-pooblaščencu/informacije-javnega-značaja/informacije-o-obdelavi-osebnih-podatkov

IP pri tem še pojasnjuje, da Splošna uredba ne določa splošne starostne meje za veljavno privolitev. Starostna meja za privolitev otrok je v slovenskem pravu posebej urejena v 8. členu ZVOP-2 za primere, kadar se obdelava osebnih podatkov izvaja v zvezi s storitvami informacijske družbe, kjer lahko otrok z dopolnjenim 15. letom praviloma veljavno privoli sam, mlajši otrok pa le, če privolitev v njegovem imenu da ali odobri starš oziroma zakoniti zastopnik. Storitev informacijske družbe je storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitve. Pri uporabi 8. člena ZVOP-2 je treba torej v vsakem primeru presoditi, ali konkretna spletna rešitev oziroma način izvedbe ankete sploh pomeni storitev informacijske družbe v smislu navedene opredelitve, kar pa za obravnavan primer ni odločilno, saj je treba ob odsotnosti splošne oziroma univerzalne starostne meje v ZVOP-2 upoštevati splošna pravila o delni poslovni sposobnosti starejših mladoletnikov.

Starejši mladoletnik lahko od dopolnjenega 15. leta starosti praviloma samostojno privoli v sodelovanje pri raziskovalnem anketiranju, če pri tem ne gre za ravnanja oziroma obdelave, ki bi bistveno vplivale na njegovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej (prim. 146. člen Družinskega zakonika ter mnenje IP št. 07120-1/2025/52 z dne 19. 2. 2025). Če bi v raziskavi sodelovali dijaki, mlajši od 15 let, je treba za veljavno privolitev praviloma zagotoviti, da jo v njihovem imenu da ali odobri eden od staršev oziroma drug zakoniti zastopnik, medtem ko torej velja, da dijaki, stari 15 let ali več, privolitev praviloma lahko podajo sami.

IP sklepno še dodaja, da vprašanja etične primernosti raziskave oziroma vsebine vprašalnika ne sodijo v njegovo pristojnost, temveč v presojo pristojnih etičnih komisij posamezne fakultete. Predlagamo, da se z morebitnimi dodatnimi vprašanji o načinu izvedbe ankete obrnete nanje.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

Grega Rudolf, mag.

svetovalec pooblaščenca za mednarodne odnose

Dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.