Jedro

Iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v ... opr. št. In 24/2009 z dne 16.3.2009, izdanega v izvršilni zadevi upnika TP, ..., ..., zoper dolžnico OB, nasprotno udeleženko v predmetnem postopku, zaradi izterjave denarne terjatev v višini 9.657,73 EUR in 157,32 EUR s pripadki, na nepremičninah parc. št. 368, 369, 370, 48.S, pripisanih k vl. št. ... k.o. J., vse last dolžnice OB do celote, odredilo zaznambo sklepa o izvršbi ter vknjižbo zastavne pravice za zapadlo in izvršljivo terjatev upnika.

Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščenki pritožuje nasprotna udeleženka, dolžnica v izvršilnem postopku, iz vseh pritožbenih razlogov in izpodbijani sklep zavrača v celoti. V svoji laični pritožbi navaja, da je dne 14.4.2009 zoper sklep o izvršbi opr. št. In 24/2009 z dne 16.3. 2009, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na zgoraj navedene njej lastne nepremičnine, vložila ugovor, o katerem pa izvršilno sodišče še ni odločilo. Hkrati je vložila pritožbo tudi zoper sklep izvršilnega sodišča, s katerim se je to izreklo za nepristojno za opravo izvršbe na nepremičnine pripisane k vl. št. ... k.o. J. in sklenilo, da bo oprava izvršbe, ki se nanaša na te nepremičnine, po pravnomočnosti sklepa odstopljena pristojnemu sodišču na Ptuju. Navaja, da je s to pritožbo nasprotovala izvršbi na predmetne nepremičnine in izvršilnemu sodišču na podlagi 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagala utesnitev izvršbe, tako da se izvršba na nepremičnine pri vl. št. ... k.o. J. ne dovoli, saj se upnik lahko poplača na podlagi preostalih navedenih izvršilnih sredstev. Navaja še, da je bil dne 14.4.2009 zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na predmetne nepremičnine, vložen tudi ugovor tretjega, FB, o katerem prav tako še ni bilo odločeno. Glede na navedeno po mnenju pritožbe sklep o izvršbi z dne 16.3.2009 še ni postal pravnomočen, saj izvršilno sodišče o vloženih pravnih sredstvih še ni odločilo in zato niso podani pogoji za zaznambo izvršbe in vknjižbo zastavne pravice pri nepremičninah pripisanih vl. št. ... k.o. J., katerih izključna lastnica je pritožnica, za terjatev v skupni višini 9.815,05 EUR, vse v korist upnika TP. Pritožnica tako predlaga naslovnemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen s kršitvami procesne narave na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, pritožbena graja te pa neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena ZZK-1, v skladu s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri presoji predmetne zadeve je potrebno izhajati iz načela formalnosti, ki je uveljavljeno v zemljiškoknjižnem postopku in v skladu s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Pred vpisom, ki ga izvede po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče tako v skladu z drugim odstavkom 148. člena ZZK-1 preveri le pogoje iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena in na osnovi tega odloči o utemeljenosti vpisa. V predmetni zadevi iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In ... z dne 16.3.2009 izhaja, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve dovoljena izvršba na nepremičnine parc. št. 368, 369, 370, 48.S, pripisane k vl. št. ... k.o. J., vse last pritožnice, zato je zemljiškoknjižno sodišče pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in je predlagani vpis dovoljen tudi po stanju v zemljiški knjigi, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Zato v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče presojati pravilnost izdanega sklepa o izvršbi. Pri tem je potrebno dodati, da iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa. Kot že rečeno se izvršba, kadar ni predvidena izrecna izjema, začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pri čemer pa v povezavi s tem ni odveč pojasniti, da je zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi skladno s 167. členom ZIZ prvo izvršilno dejanje, kadar gre za izvršbo na nepremično premoženje. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka 87. člena ZZK-1, ki ureja učinke zaznambe izvršbe in določa, da ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.

Po vsem obrazloženem se pritožbene navedbe dolžnice o tem, da izvršilno sodišče še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi z dne 16.3.2009, ki je bil podlaga prvostopenjski odločitvi, ne izkažejo kot relevantne, kar temelji na zaključku, da je na podlagi določil ZIZ kot tudi ZZK-1 zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi in posledično vknjižba hipoteke dovoljena že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kadar gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatev na podlagi izvršilnega naslova. O vloženih pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi z dne 16.3.2009 bo odločalo izvršilno sodišče in bo v primeru, da bi se ta izkazala kot utemeljena, sklep o izvršbi razveljavilo, tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po prvem odstavku 90. člena ZZK-1. V skladu s 1. točko navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke, če je bi sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. V primeru, da izbris zaznambe zemljiškoknjižno sodišče ne bi izvršilo po uradni dolžnosti, pa lahko takšen predlog v skladu s tretjim odstavkom v zvezi z drugim odstavkom 125. člena ZZK-1 poda tudi pritožnica sama.

Iz navedenih razlogov pritožbi nasprotne udeleženke ni bilo mogoče priznati uspeha, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.