Jedro

Sklep o prekinitvi postopka, je (zgolj) procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1. Pri izpodbijanem sklepu tudi ne gre za sklep iz 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče v upravnem sporu izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za notranje zadeve, sedaj tožena stranka, pod 1. točko izreka odločilo, da se postopek izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje „zaupno“ za tožnika prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja (KD) zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (KZ) in treh KD zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in potekajo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod 2. točko izreka je tožniku naložilo, da v 8 dneh od pravnomočnosti odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani Ministrstvu za notranje zadeve predloži izvod sodbe sodišča, pod 3. točko izreka je odločilo, da v kolikor tožnik v odrejenem roku ne bo predložil izvoda sodbe sodišča, bo v smislu 2. točke izreka tega sklepa postopek ustavljen in pod 4. točko izreka je odločilo, da stroškov postopka ni bilo.

2. V obrazložitvi navaja, da je dne 7. 11. 2017 prejela predlog Ministrstva za zunanje zadeve, da se tožniku izda dovoljenje za dostop do tajnih podatkov do stopnje zaupno. Po določbi 22.a člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP) pristojni organ za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za stopnjo zaupno opravi osnovno varnostno preverjanje. Tožnik je v postopku varnostnega preverjanja v osnovnem varnostnem vprašalniku navedel, da zoper njega na Okrožnem sodišču v Ljubljani poteka kazenski postopek. Tožena stranka je v postopku od Okrajnega sodišča v Ljubljani pridobila dokument, da je zoper tožnika v teku kazenski postopek zaradi KD, ki se preganja po uradni dolžnosti in sicer na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. II K ..., zaradi KD po členu 261 KZ in 257 KZ-1 in od Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani dokument, da je zoper tožnika vložena obtožnica zaradi navedenih kaznivih dejanj. Obstoj kaznivega dejanja v postopku varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov pomeni predhodno vprašanje. Ker gre torej v navedenem primeru za rešitev predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja, ki se rešuje v okviru kazenskega postopka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in tako ni mogoče odločiti o tožnikovem zahtevku za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov s stopnjo zaupno, je tožena stranka, ob sklicevanju na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), odločila tako kot izhaja iz izreka te odločbe.

3. Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo. Uvodoma pojasnjuje, da je bil izpodbijani sklep izdan sklep dne 1. 2. 2018 in ne 1. 2. 2017. Izpostavlja, da je stališče tožene stranke, da obstoj kaznivega dejanja v postopku varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predstavlja predhodno vprašanje, ki temelji na določbi 27. člena ZTP, ki določa varnostne zadržke in naj bi bil obstoj varnostnega zadržka vezan na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost storilca, materialno pravno napačno. ZTP namreč v 27. členu določa absolutne varnostne zadržke, zaradi katerih je zahtevo za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov treba zavrniti; dodatno pa primere, v katerih pristojni organ tovrstno zahtevo lahko zavrne. Skladno z dikcijo določbe 27. člena ZTP se pri presoji obstoja varnostnih zadržkov za izdajo navedenega dovoljenja z vidika kazenske odgovornosti preverjane osebe upošteva zgolj morebiten obstoj neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Organ mora tako ugotoviti, ali je bila preverjena oseba v času odločanja že pravnomočno obsojena za določena kazniva dejanja, ne pa, ali zoper navedeno osebo teče kazenski postopek. Zakon posebej določa postopek za preklic dovoljenja v primeru nastanka zadržka iz 27. člena ZTP po izdaji samega dovoljenja in zato okoliščina, da zoper tožnika trenutno teče kazenski postopek, za odločanje o izdaji dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ni pomembna, saj bi v primeru naknadne obsodilne sodbe varnostni zadržek šele nastopil, izdano dovoljenje pa bi bilo posledično preklicano. Postopanje organa v smislu prekinitve postopka dokončanja kazenskega postopka bi tožniku onemogočilo uspešno kandidaturo na kateremkoli drugem veleposlaništvu oziroma mu grozi tudi izguba zaposlitve. Poleg tega, ne samo, da za izdajo izpodbijanega sklepa ne obstoji pravna podlaga v 27. členu ZPP, tudi sicer se predmetni kazenski postopek nanaša na očitane nepravilnosti v okviru finančnega poslovanja, ki ga je tožnik vodil na veleposlaništvu v kraju A., medtem ko finančnega poslovanja na trenutni funkciji na Veleposlaništvu RS v kraju B. ne izvaja in ga tudi v prihodnosti ne namerava opravljati. Sodišču predlaga, da sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne 1. 2. 2018 odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi vračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je pri letnici izdanega sklepa prišlo do pisne pomote in je bil sklep dejansko izdan 1. 2. 2018. Navaja, da gre pri izpodbijanem sklepu po njenem mnenju za procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-619/15-16 z dne 2. 6. 2016 in na sklep Vrhovnega sodišča I Up 109/2016. Sodišču predlaga, da tožbo kot nedopustno zavrže. 5. Med strankama je bilo izmenjanih še nekaj pripravljalnih vlog, v katerih vsaka stranka vztraja pri svojem stališču. Tožnik poudarja, da se je njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa bistveno poslabšal, saj čuti posledice, kot bi nastopile ob dokončni in vsebinsko negativni odločitvi organa o izdaji predmetnega dovoljenja. Tožnik že razpolaga s pravico, o kateri se odloča v zadevnem postopku oziroma je s slednjo razpolagal v času začetka postopka, prekinitev postopka in posledično odlašanje z vsebinsko odločitvijo pa je privedlo do poteka obstoječe pravice tožnika do dostopa do tajnih podatkov, pri čemer gre za pravico, na katero je vezano delovno razmerje tožnika. Tožnikove določene pravice so torej že prizadete. Seznanjen je bil s tem, da bo treba njegov mandat na Veleposlaništvu RS v kraju B. ob odsotnosti veljavnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zaključiti.

6. Tožena stranka v pripravljalnih vlogah izpostavlja, da tekoči kazenski postopek pomeni morebitni obstoj varnostnega zadržka in da bodo vse negativne posledice nastale z dokončno in izvršljivo odločbo o izdaji oziroma zavrnitvi dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

7. Tožba ni dopustna.

8. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje sklep tožene stranke, s katerim je bilo, med drugim, odločeno, da se postopek izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov s stopnjo „zaupno“ za tožnika prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

9. Sodišče ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča RS, kot jih je le-to zavzelo v odločbi Up-619/15, kot tudi stališč Vrhovnega sodišča RS, kot jih je le-to na podlagi navedene ustavne odločbe zavzelo v sklepu I Up 109/2016 ter upoštevajoč okoliščine konkretnega primera ocenjuje, da je v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, to je sklep o prekinitvi postopka, (zgolj) procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pri izpodbijanem sklepu tudi ne gre za sklep iz 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče v upravnem sporu izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Z izpodbijanim sklepom je bil postopek zgolj (začasno) prekinjen in se bo postopek potem, ko bo prenehal obstoj razloga, zaradi katerega je bil prekinjen, nadaljeval. Procesni akt je in ostane procesni akt, ne glede na to, na katerem pravnem področju je bil izdan in v kakšnih okoliščinah; definira pa ga njegov izrek in sicer, da se postopek prekine. S tem je sodno varstvo strank v upravnem sporu odloženo do dokončne meritorne odločitve pristojnega organa o pravici stranke oziroma obveznosti in samo zato tako sodno varstvo še ni postalo neučinkovito. Sklep o prekinitvi sicer lahko pomeni določeno podaljševanje upravnega postopka, vendar pa ima prizadeta stranka v zvezi s posledicami takega podaljševanja na voljo možnosti sodnega varstva, ki zagotavljajo varstvo ustavne pravice do odločanja v razumnem roku, pa tudi drugih ustavnih pravic stranke, ki bi bile s predolgim trajanjem postopka prizadete.

10. Glede na navedeno, s strani tožnika zatrjevane okoliščine, da so zanj že nastopile negativne posledice in da je sklep o prekinitvi postopka poslabšal njegov pravni položaj, na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. V konkretnem primeru prekinitev postopka pomeni (samo) to, da tožnik v času prekinitve postopka ne more imeti dostopa do tajnih podatkov. Tožnik je k tožbi, med drugim, priložil aneks k pogodbi o zaposlitvi o premestitvi v notranjo službo zaradi delovnih potreb; ni pa razvidno, ali ga je tožnik tudi podpisal ali ne. Vsekakor pa je možnost sprejeti drugo delovno mesto pri istem delodajalcu imel. Tožnik tudi ne more uspeti s tožbeno navedbo, da s pravico, o kateri se odloča v zadevnem postopku, že razpolaga oziroma je razpolagal v času začetka postopka, saj je navedeno dejstvo argumentirano prerekala tožena stranka v pripravljalni vlogi, s tem, da je navajala, da gre pri izdaji veljavnosti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za določen čas in s potekom časa oseba nima več dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. To pomeni, da si mora pridobiti novo dovoljenje. Pri izdaji novega dovoljenja pa se tudi na novo odloča o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja. Sodišče se tudi strinja s toženo stranko, da bodo vse dokončne negativne posledice v zvezi z izdajo predmetnega dovoljenja nastale (šele) potem, ko bo z dokončno in izvršljivo odločbo odločeno o izdaji predmetnega dovoljenja.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedopustno, ker v konkretnem primeru ne gre za akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

12. Ker je sodišče tožbo zavrglo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.