Jedro

Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, pri čemer začne ta rok teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena (1. in 2. odstavek 19. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršilni naslov sodba, ki nalaga dolžniku plačevanje preživninskih zneskov, ki do konca glavne obravnave še niso zapadli (2. odstavek 311. člena ZPP) in z dnem zapadlosti zneskov (do vsakega 5. dne v mesecu) že tudi določa rok, v katerem mora dolžnik izpolniti obveznost. Iztek tega roka je razviden iz sodbe same, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi za presojo izvršljivosti sodbe zadostuje klavzula o pravnomočnosti odločbe. Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživninskim upravičencem priznana pravica do preživnine in določa tudi višino tega zneska. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnin Vlada RS s sklepi preživnine usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odstavek 132. člena ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana z vsakokratnim sklepom in to ne glede na to, ali je bilo obvestilo preživninskemu zavezancu vročeno ali ne. Obvestilo namreč ne pomeni upravne odločbe ali drugega upravnega akta in za stranke ne spreminja ali ukinja pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažjo izvršitev sodbe, korigirane s sklepom vlade. Zato predložitev kopije obvestil, ki (skladno s sklepom vlade) obveščajo stranke le o uskladitvi preživnin ne pomeni, da izvršilni naslov ni tak, kot določa 42. člen ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo.

Upniki so se zoper sklep pravočasno pritožili. Navajajo, da so v določenem roku predložili zahtevane listine in prilagajo kopijo svojega dopisa.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani izvršbi upniki predlagajo izvršbo na dolžnikove premičnine zaradi izterjave preživnine za čas od 1.9.2000 dalje. Izvršilni naslov predstavlja sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne ..., opr. št. II P ... skupaj z obvestili centra za socialno delo o uskladitvi in novem znesku preživnine (4. odstavek 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Na poziv sodišča prve stopnje (sklepa z dne 7.4.2003 in 22.5.2003) so upniki predložili: sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P ..., na kateri je podpis in pečat pristojne sodne osebe, da je prepis soglasen z izvirnikom, ter pečat, da je odločba pravnomočna dne 8.7.1999 (priloga A16 - pri čemer velja pripomniti, da sta s to številko označeni dve različni prilogi upnikov) ter obvestila centra za socialno delo o povišanju preživnine (A8-14 in A16-18). Kljub temu je izdalo izpodbijani sklep, iz katerega pa ni razvidno, česa upniki niso storili v skladu s pozivom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodba predložena v overjenem prepisu (na njej je pečat in podpis pristojne sodne osebe - torej samega izdajatelja izvršilnega naslova, s katero potrjuje soglasnost izvirnika s prepisom), na sodbi pa je tudi klavzula o pravnomočnosti. Kolikor morda izvršilno sodišče šteje, da je ta klavzula pomanjkljiva, ker ni tudi klavzule o izvršljivosti, pritožbeno sodišče ugotavlja, da za konkreten primer to ni odločilno. Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, pri čemer začne ta rok teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena (1. in 2. odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršilni naslov sodba, ki nalaga dolžniku plačevanje preživninskih zneskov, ki do konca glavne obravnave še niso zapadli (2. odstavek 311. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in z dnem zapadlosti zneskov (do vsakega 5. dne v mesecu) že tudi določa rok, v katerem mora dolžnik izpolniti obveznost. Iztek tega roka je razviden že iz sodbe same, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi za presojo izvršljivosti sodbe zadostuje klavzula o pravnomočnosti odločbe.

Če pa je izvršilno sodišče štelo, da predlog za izvršbo ni popoln, ker sodišču niso bila predložena vsa obvestila centra za socialno delo o povišanju preživnin v originalu, pa pritožbeno sodišče sodi, da tudi to ne more biti razlog za odklonitev meritornega obravnavanja predloga za izvršbo. Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživninskim upravičencem priznana pravica do preživnine in določa tudi višino tega zneska. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnin Vlada RS s sklepi preživnine usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odstavek 132. člena ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana z vsakokratnim sklepom in to ne glede na to, ali je bilo obvestilo preživninskemu zavezancu vročeno ali ne. Obvestilo namreč ne pomeni upravne odločbe ali drugega upravnega akta in za stranke ne spreminja ali ukinja pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažjo izvršitev sodbe, korigirane s sklepom vlade. Zato predložitev kopije obvestil, ki (skladno s sklepom vlade) obveščajo stranke le o uskladitvi preživnin ne pomeni, da izvršilni naslov ni tak, kot določa 42. člen ZIZ.

Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zadevo vrača v ponoven postopek sodišču prve stopnje, ki naj izhajajoč iz navedene obrazložitve ponovno presodi popolnost in (če se bo predlog izkazal za popolnega) tudi utemeljenost predloga za izvršbo.