Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je predlagatelj s trditvami v zaprosilu izkazal, da bodo podatki in dokumentacija, ki jo bo pridobil z vpogledom v spis, lahko pripomogli k uveljavitvi njegovega odškodninskega zahtevka do delodajalca, pri katerem je prišlo do delovne nesreče, zaradi posledic katere je zavarovanka uveljavljala pravice iz invalidskega zavarovanja pri predlagatelju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije dovoli vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 230/2020.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: predlagatelj) za posredovanje listin oziroma za vpogled v spis.

2. Zoper izpodbijani sklep je predlagatelj vložil pritožbo ter uveljavljal pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu predlagatelja vpogleda za vpogled v spis ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je presodilo, da predlagateljev regresni zahtevek po 190. in 191. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne ustreza pojmu upravičene koristi v smislu določila drugega odstavka 150. člena ZPP. Navedlo je, da lahko predlagatelj relevantne podatke za uveljavljanje regresnega zahtevka (podatke o nesreči in povzročitelju nesreče) pridobi sam neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorata za delo, zdravstvenih in drugih zavodov, policije ter drugih državnih organov, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je zavarovanki A. A. v posledici delovne nesreče, ki se je zgodila dne 18. 9. 2018 pri delodajalcu (toženi stranki), priznal pravico do delnega nadomestila. Z izplačili dajatev mu nastaja škoda. Predlagatelj lahko na podlagi prvega odstavka 191. člena ZPIZ-2 zahteva povrnitev škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Predlagatelj navaja, da je za ugotovitev ustreznega dejanskega stanja v zvezi z delovno nesrečo zaprosil za vpogled v spis in fotokopiranje listin. Meni, da je izkazal upravičeno korist, da se seznani z odločitvijo sodišča in s podatki oziroma dokumentacijo v spisu I Pg 230/2020, ki bodo lahko podlaga za uveljavljanje odškodninskega zahtevka do delodajalca, pri katerem je prišlo do delovne nesreče, na podlagi katere je zavarovanka uveljavljala pravice iz invalidskega zavarovanja pri zavodu.

5. Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene (prvi odstavek 150. člena ZPP). Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga določi (drugi odstavek 150. člena ZPP). Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave Republike Slovenije). Pri odločanju o tej pravici se uresničuje načelo splošne javnosti v pravdnem postopku. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je upravičena korist, ki jo mora na strani predlagatelja sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Upravičena korist, ki jo mora izkazati oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, je širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičena korist za vpogled v spis pomeni, da mora predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.1

6. V pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I Pg 230/2020, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od delodajalca zavarovanke A. A. zahteva povrnitev povzročene škode, ki je nastala zaradi nezgode pri delu, ki se je zgodila dne 18. 9. 2017. Predlagatelj je zaprosil za vpogled v navedeni spis in fotokopiranje listin. Navedel je, da je zaradi poškodb, zadobljenih v delovni nesreči dne 18. 9. 2017, zavarovanki A. A. priznal pravico do delnega nadomestila, z izplačevanjem katerega mu nastaja škoda. Pojasnil je, da ima na podlagi določb 190., 190.a in 191. člena ZPIZ-2 pravico do regresiranja škode, zato ima upravičeno korist za pregled in prepis spisa, ker za ugotovitev ustreznega dejanskega stanja potrebuje dokumentacijo, ki se nahaja v spisu in iz katere so razvidni podatki o nesreči in o povzročitelju nesreče. 7. Po presoji pritožbenega sodišča je predlagatelj s trditvami v zaprosilu izkazal, da bodo podatki in dokumentacija, ki jo bo pridobil z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 230/2020, lahko pripomogli k uveljavitvi njegovega odškodninskega zahtevka do delodajalca, pri katerem je prišlo do delovne nesreče, zaradi posledic katere je zavarovanka A. A. uveljavljala pravice iz invalidskega zavarovanja pri predlagatelju. Ker je v postopku I Pg 230/2020 obravnavan isti škodni dogodek, se bo predlagatelj z vpogledom v spis lahko seznanil s potekom in vzroki škodnega dogodka, kar mu bo pomagalo pri oblikovanju trditvene podlage svojega zahtevka in oblikovanju ustreznih dokaznih predlogov, s katerimi bo podkrepil svoje trditve. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičeno korist predlagatelja za vpogled v spis. Pri tem ni odločilno, da ima za namene vodenja postopkov za povračilo škode predlagatelj na podlagi petega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pravico pridobivati podatke tudi neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.2

8. Pritožbeno sodišče je presodilo, da je pritožba utemeljena, zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlagatelju dovoli vpogled v sodni spis.

1 Sklep VS RS Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011, Sklep VS RS Dsp 3/2013 z dne 2. 4. 2013, Sklep VSL II Cp 2288/2019 z dne 7. 4. 2020, Sklep VSL II Cp 2161/2020 z dne 14. 1. 2021, Sklep VSL II Cp 915/2021 z dne 5. 7. 2021. 2 Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ni sledilo odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Cpg 110/2023 z dne 8. 3. 2023, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje. Citirana odločba je tudi v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča v sklepu Dsp 3/2013 z dne 2. 4. 2013, da seznanitev zavoda z odločitvijo sodišča in s podatki oziroma dokumentacijo v spisu, ki bodo lahko podlaga za uveljavljanje odškodninskega zahtevka do delodajalca, pri katerem je prišlo do delovne nesreče, na podlagi katere je delavec uveljavljal pravice iz invalidskega zavarovanja pri zavodu, predstavlja opravičeno korist zavoda za vpogled v spis.