Jedro

Pritožbene trditve o toženčevi odškodninski odgovornosti so ne le nedopustna pritožbena novota, temveč predstavljajo nedopustno spremembo tožbe. Ta je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustna zgolj do konca glavne obravnave, upoštevajoč, da je po drugem odstavku 184. člena ZPP sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek, da ji mora toženec plačati 258.991,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2008 in odločilo o pravdnih stroških (tožničin zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2006 (v obliki notarskega zapisa, s katero je toženec svoj poslovni delež v družbi G., d. o. o. z vsemi pravicami in obveznostmi družbenika brezplačno odsvojil A. A.) je sodišče prve stopnje zavrnilo že s sodbo P 155/2008 z dne 9. 11. 2009).(1) Iz razlogov sodbe izhaja,(2) da tožnica ni izkazala, da bi bile izpolnjene predpostavke za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti (niti za t. i. jamčevalni spregled pravne osebnosti niti spregled pravne osebnosti zaradi zlorabe družbe (na podlagi prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1)).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da iz vseh okoliščin sklenitve pogodbe o prenosu poslovnega deleža jasno izhaja, da je kupec predmetno pogodbo sklenil izključno z namenom izigravanja predpisov o vstopu in bivanju v Republiki Sloveniji, saj je kot lastnik družbe na podlagi takrat veljavnih predpisov lažje pridobil vizum za vstop v Slovenijo, prodajalec pa je to pogodbo sklenil izključno z namenom, da svoji zelo dobri prijateljici B. B. omogoči prednostno poplačilo njenega dolga s kupnino za prodan poslovni prostor, ki je bil edino premoženje družbe G., d. o. o. To potrjujejo tudi zaslišanja prič, iz katerih izhaja, da je toženec poslovni delež odsvojil osebi, ki je sam nikoli ni videl in je tudi ni poznal. Tudi novi direktor C. C. je povedal, da o sami družbi ni vedel ničesar, da nima izkušenj z opravljanjem nalog direktorja in se na te reči ne spozna. Tudi o prodaji poslovnih prostorov ni znal nič povedati. Na podlagi drugega odstavka 40. člena Obligacijskega zakonika (OZ), je pogodba nična, če je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in če je drugi pogodbenik to vedel, ali bi moral vedeti. Ker je zaradi ničnosti pogodbe tožnica oškodovana, sedaj terja plačilo škode (v višini neplačanih obveznosti družbe G., d. o. o. do tožnice) od toženca.

3. Na pritožbo je odgovoril toženec, ki v odgovoru opozarja, da ni bil toženec tisti, ki bi pri tožnici najel kredit, temveč družba G., d. o. o., katere družbenik je res bil toženec, a ni zlorabil družbe, da bi sam dosegel prepovedani cilj, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopno sodišče. Trditev, da naj bi bil tožnik odškodninsko odgovoren, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto. V zvezi s tem tožnica tudi nima nobene trditvene podlage. Glede zatrjevane ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža pa opozarja, da je o tem bilo že pravnomočno razsojeno s sodbo P 155/2008 z dne 9. 11. 2009. Zato predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Uveljavlja stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejanska podlaga tožbe, s katero je tožnica od toženca zahtevala najprej 271.877,67 EUR s pripadki, sedaj je predmet odločanja le še terjatev 285.991,34 EUR s pripadki, ni bila odškodninska odgovornost toženca, v posledici česar so (sicer le navržene) pritožbene trditve o toženčevi odškodninski odgovornosti ne le nedopustna pritožbena novota v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, temveč predstavljajo nedopustno spremembo tožbe.(3) Ta je namreč po prvem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) dopustna zgolj do konca glavne obravnave (upoštevajoč da je po drugem odstavku 184. člena ZPP sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka). Glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža pa ne le, da je o tem že pravnomočno odločeno (glej točko 1 obrazložitve), temveč so tudi trditve o ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža zaradi nedopustnega nagiba pravno nedopustna pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP (tožnica doslej ni trdila, da bi pogodba bila nična zaradi nedopustnega nagiba, pri čemer poleg tega ne držijo niti trditve o nedopustnem nagibu toženčevega sopogodbenika oziroma toženca).(4)

6. Ker pritožbeno sodišče v okviru pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP) kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

7. Na podlagi prvega odstavka 154., 155. in 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnica namreč s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni upravičena. Pritožbeni odgovor toženca pa je bil povsem nepotreben, saj ni prav v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča. Op. št. (1): Sodba je v tem delu postala pravnomočna; Op. št. (2): Pri vtoževani terjatvi gre (tožbena podlaga) za neizpolnjene obveznosti družbe G., d. o. o. iz dveh kreditnih pogodb, sklenjenih med navedeno družbo in tožnico, in sicer 7. 2. 2005 za znesek 166.917,04 EUR, 3. 3. 2005 pa za znesek 41.729,26 EUR in obresti po omenjenih pogodbah. Obe kreditni pogodbi je za družbo G., d. o. o. podpisal toženec, ki je bil takrat njen edini družbenik in direktor (aktivni družbenik v času nastanka vtoževane obveznosti, tako v fazi sklenitve navedenih kreditnih pogodb, kot tudi zapadlosti terjatev iz njih). Ker družba G., d. o. o. po 4. 11. 2005 na računu ni imela več transakcij in ni poslovala (to in dejstvo, da je družba zašla v finančne težave, je vedel tudi toženec – dopis A11 spisa), je tožeča stranka 27. 12. 2006 obvestila registrsko sodišče, da navedena družba zadnjih 12 mesecev ne opravlja izplačil preko transakcijskega računa; sodišče je začelo postopek izbrisa družbe po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in 19. 6. 2007 izdalo sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra, 29. 10. 2009 pa je sledil izbris družbe iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po ZFPPod; Op. št. (3): In s tem neupoštevnost (neutemeljenost) pritožbenih trditev; Op. št. (4): Glede trditev o nedopustnem nagibu kupca toženka niti trdi ne, da je toženec, sopogodbenik, zanj vedel, ali bi moral vedeti; glede trditev o nedopustnem nagibu toženca pa (ne glede na to, da gre za protispisne in zgolj navržene trditve) ni trditev, da bi toženčev sopogodbenik za to vedel, ali bi moral vedeti;