25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1260/2001 z dne 18. 11. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Lenartu št. N 28/95 z dne 6. 2. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 105/2004 z dne 20. 4. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča št. N 28/95 z dne 5. 1. 2004 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Lenartu št. N 28/95 z dne 17. 8. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V nepravdnem postopku za razdružitev solastnine je sodišče prve stopnje določilo način delitve spornih nepremičnin: stanovanjske stavbe, gospodarskega poslopja in več zemljišč, ki so bile leta 1976 predmet sodne poravnave. Zoper prvostopenjski sklep se je pritožnik (v nepravdnem postopku predlagatelj) pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Pritožnik je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot nedovoljeno.

2.Po vložitvi ustavne pritožbe je Višje sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sklep o nedovoljenosti revizije. Pritožnik je vložil tudi revizijo zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je to potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo pritožnika, naj revizijo vloži po odvetniku, česar ta ni storil, zato je revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Pritožnik je že vloženo ustavno pritožbo naknadno razširil še zoper navedene odločitve.

3.V ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi pritožnik sodišču očita, da "ne ve, kaj je pravnomočna sporazumna sodna poravnava in kaj je dokončna sodba v imenu ljudstva", in da pravnomočne sodne poravnave ne more več spremeniti nobeno sodišče v Republiki Sloveniji. Trdi, da je prvostopenjsko sodišče pristojno le za izdajo sklepa za vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne sodne poravnave. Pritožnik natančno opiše vsebino sodne poravnave in katere nepremičnine naj bi bile predmet delitve v nepravdnem postopku. Zatrjuje, da pri delitvi ne pridejo v poštev nobeni prizidki oziroma črna gradnja, saj sodišče ne more legalizirati črne gradnje. Prvostopenjskemu sodišču očita, da ni zapisalo, kateri del hiše mu je dodelilo, tega pa naj ne bi napisal niti izvedenec, ki bi moral biti po njegovem mnenju za nezakonito delo kaznovan. Pritožnik trdi, da sta sodišči delali nezakonito in pristransko.

4.V dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnik navaja, da sodišči "ne vesta, kaj je izključna lastnina in kaj je solastnina". Sodiščema očita, da sta odločali o njegovi izključni lastnini, ki jo je pridobil na podlagi sklenjene in podpisane sodne poravnave. S tem naj bi mu bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni odločalo o njegovi reviziji, ker mu je prvostopenjsko sodišče ni posredovalo, ampak je pritožnika s sklepom pozvalo, naj jo vloži odvetnik. Pritožnik meni, da v skladu s predpisi, ki so bili v veljavi na dan podpisa sodne poravnave, za vložitev revizije ne potrebuje odvetnika.

B.

5.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Kolikor navedbe, da je sodišče poseglo v sklenjeno sodno poravnavo, pomenijo očitek arbitrarnosti (in s tem kršitev 22. člena Ustave), tak očitek ne drži. Izpodbijani sodni odločbi temeljita na ugotovitvi, da 3. točke sklenjene sodne poravnave ni mogoče presojati ločeno od njenih ostalih določb in da ta točka sama po sebi ni izvršljiva. Zato je sodišče prve stopnje na predlog pritožnika solastnino razdružilo tako, da je opredelilo, kateri del stanovanjske stavbe in v kakšni izmeri pripada pritožniku ter kateri nasprotnima udeležencema. Pri razdružitvi je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz sklenjene sodne poravnave, Višje sodišče pa je posebej poudarilo, da "tolmačenje poravnave in delitev, kot jo je v končni fazi izvedlo prvo sodišče, ustrezata besedilu sporne poravnave kot celote". Pri tem je upoštevalo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR) o razlagi pogodb. Temu sklepanju sodišča ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1260/2001 z dne 18. 11. 2003 ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

8.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, je dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Pritožnik je zoper ta sklep sicer vložil revizijo, a je po pozivu sodišča ni vložil v skladu z določilom 3. odstavka 86. člen ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje tudi to revizijo zavrglo. Zoper sklep o zavrženju revizije prvostopenjskega sodišča pa je možna pritožba. Pritožnik ni izkazal, da bi jo vložil, tako da za dovoljenost ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper navedeni sodni odločbi zavrglo (2. točka izreka) in ni preizkušalo pritožnikovega očitka, da bi sodišče v njegovem primeru moralo upoštevati tudi revizijo, ki je ni vložil odvetnik.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić