Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnica je od toženca zahtevala plačilo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi nedopustnega posega v njene osebnostne pravice (čast in dobro ime) z objavo zapisa: "To je tip ženske, kakršne si pred leti med 3h in 4h zjutraj našel osamljene v diskotekah. Lahko si jih odpeljal za bližnji vogal...", ki ga je toženec objavil na spletni platformi Twitter 27. 10. 2020 poleg tožničine fotografije in njene predhodne izjave, povezano z uporabo aplikacije A: "Ne bom si je naložila, dokler ne bo nedvoumno jasno, da mi B. B. pri gibanju ne more slediti". Toženec je sporni zapis štiri leta po prvi objavi dvakrat v celoti poobjavil na platformi X (15. 4. 2024 in 16. 4. 2024).
2.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo odškodnine v višini 4.630 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 2.315 EUR od 28. 1. 2021 dalje ter od zneska 2.315 EUR od 16. 4. 2024 dalje. V presežku (nad zneskom 4.630 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede sledečih vprašanj:
- Ali je pravilna materialnopravna presoja, da izjava, podana kot odziv na predhodno javno politično izjavo absolutno javne osebe v času intenzivne javne razprave o družbeno pomembni temi (epidemija COVID-19 in uporaba aplikacije za varovanje javnega zdravja), predstavlja protipraven poseg v čast in dobro ime, čeprav je bila podana potem, ko je tožnica kot eminentna političarka sprožila politično polemiko v času najhujše epidemije COVID-19 o aplikaciji A, ki je bila uvedena povsod po Evropi in se je tudi s to aplikacijo poskušalo zaščititi ljudi pred posledicami pandemije oziroma, da toženčev zapis nima nobene zveze z tožničino izjavo, čeprav je toženec svojo misel zapisal neposredno po tem, ko je tožnica podala svojo mnenje o aplikaciji A in je tako mnenje "povprečni bralec" lahko razumel kot anti reklamo za to aplikacijo in poziv ljudem, da si te aplikacije ne namestijo? Ali je tako ravnanje sodišča v nasprotju z določilom 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj v tem delu s strani sodišč ni bila ustrezno obrazložena oziroma ali je podana kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj po mnenju toženca spisovni dokazi (zaslišanje toženca) potrjuje, da je šlo pri izjavi toženca za odziv na ravnanje tožnice?
- Ali je pri tehtanju med pravico do svobode izražanja in pravice do varstva časti in dobrega imena odločilno zgolj razumevanje povprečnega bralca ali pa mora sodišče upoštevati tudi širši kontekst politične razprave, oziroma tega, da se v političnih razpravah, ki se pojavijo v javnosti zaradi dejanja oziroma izjave določenega politika, vname polemika, ki običajno tudi zaide iz začetega okvirja politikove izjave? Ali tako ravnanje sodišča pomeni kršitev določila 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? Ali lahko sodišče vrednostno sodbo (value judgment) razglasi za protipravno izključno na podlagi ocene, da gre za objektivno žaljivost, ob tem pa ne presoja obstoj zadostne dejstvene podlage v smislu ustaljene prakse ESČP (zlasti zadeve Oberschlick proti Avstriji, Mladina proti Sloveniji, Mamere proti Franciji)? Ali tako ravnanje sodišča pomeni kršitev 39. člen Ustave Republike Slovenije in 10. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP)?
- Ali je skladno z ustaljenimi ustavnimi in konvencijskimi standardi stališče, da je izjava vsebinsko prazna, čeprav je bila očitno objavljena kot odziv na konkretno politično ravnanje tožnice oziroma njeno mnenje o aplikaciji A, ter ali takšna kvalifikacija pomeni nedopustno zoženje varstva svobode govora, še posebej, ker je pri toženčevem zapisu šlo za polemiko s tožnico, ki je ena od najbolj eminentnih političark v Republiki Sloveniji in je bila podana časovno kot odgovor na izjavo tožnice? Ali tako stališče sodišča (prvo in drugostopenjskega sodišča) pomeni kršitev 39. člena Ustave in 10. člena EKČP?
- Ali je mogoče šteti, da je nepremoženjska škoda (duševne bolečine zaradi razžalitve) zadostno dokazana zgolj z zaslišanjem tožnice, kadar ta zatrjuje konkretne zunanje manifestacije škode (pogovori z otroki, sodelavci, javnostjo), vendar pa se ne izvede nobenih drugih dokazov ali prič? Ali tako stališče pomenili bistveno kršitev določb pravdnega postopka v luči določila 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti če nima razlogov o odločilnih dejstvih?
- Ali je skladno z 7., 8. in 212. členom ZPP, da sodišče obstoj in obseg nepremoženjske škode ugotovi izključno na podlagi izpovedbe tožnice, brez preverbe zatrjevanih okoliščin, ki bi bile objektivno preverljive (npr. s pričami)? Ali pomeni takšna dokazna presoja odstop od ustaljenih kriterijev za odmero denarne odškodnine po 179. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zlasti glede zahteve po individualizaciji in konkretizaciji intenzivnosti ter trajanja duševnih bolečin?
- Ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbe o pritožbenih novotah (337. člen ZPP), ko je kot nedopustne novote štelo navedbe toženca o širšem kontekstu sporne izjave (politična razprava, odziv na aplikacijo A), čeprav so te okoliščine neposredno povezane z vprašanjem protipravnosti in tehtanja ustavnih pravic? Ali tako stališče obeh sodišč pomeni kršitev prvega odstavka 339. člena ZPP?
- Ali sme pritožbeno sodišče zavrniti vsebinsko presojo zatrjevane kršitve svobode izražanja z argumentom manjkajoče trditvene podlage, kadar gre za ustavnopravno tehtanje, na katerega mora paziti tudi po uradni dolžnosti? Ali tako stališče sodišča pomeni ravnanje v nasprotju z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in ravnanje v nasprotju z 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP?
- Ali je skladno z 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP stališče pritožbenega sodišča oziroma ali zadostuje zgolj navedba pritožbenega sodišča, da sodba nima pomanjkljivosti, čeprav iz razlogov ni razvidno, na katerih konkretnih dejstvih temelji zaključek o neobstoju dejstvene podlage za vrednostno sodbo?
- Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je odločilno razumevanje povprečnega bralca, ki izjavo interpretira kot prispodobo za prostitucijo, čeprav takšne oznake v zapisu dobesedno niso bile uporabljene in ali takšna razlaga pomeni nedopustno širitev pomena izjave preko njenega besednega okvira? Ali tako stališče pomeni kršitev določila 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
- Ali je odmera denarne odškodnine v višini 4.630,00 EUR za objavo na družbenem omrežju skladna z načelom sorazmernosti in ustaljeno sodno prakso glede intenzivnosti posega, zlasti kadar ni bilo ugotovljenih trajnejših ali objektivno izkazanih posledic? Ali tako visoka odškodnina, ki po mnenju toženca ni ustrezno obrazložena, pomeni kršitev določb po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je tako visoka odškodnina dejansko skladna z določilom 179. člena OZ?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločilo je soglasno v uvodoma navedeni sestavi senata (sedmi odstavek 324. člena ZPP).