Jedro

Tožeča stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala predpisane sodne takse, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 34. člena ZST-1 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožeči stranki je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku 16. 2. 2015 in je od tega dne tekel 15 dnevni rok za prevzem obvestila. Ta rok se je iztekel 3. 3. 2015. Od takrat naprej je tekel 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo, ki se je iztekel 18. 5. 2015. Sodišče prve stopnje je že 16. 3. 2015 izdalo sklep, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, zato je postopek s pritožbo ustavilo. Iz listin v spisu izhaja, da je bil 19. 3. 2015 obdelan podatek, da je tožeča stranka plačala sodno takso v znesku 33,00 EUR, ni pa jasno, ali je tožeča stranka sodno takso dejansko plačala do 18. 3. 2015, ko se je iztekel 15 dnevni rok za plačilo sodne takse. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik sodne takse ni plačal v roku, preuranjena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 16. 3. 2015 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek s pritožbo tožeče stranke zoper sklep opr. št. I Pd 327/2013 z dne 9. 1. 2015 ustavilo, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožeča stranka sodne takse za pritožbo po vložitvi pritožbe ni plačala, zato jo je s plačilnim nalogom, ki ji je bil vročen 16. 2. 2015 pozvalo, da v roku 15 dni po prejemu naloga plača sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR. Ker tožeča stranka v roku, določenem v plačilnem nalogu sodne takse ni plačala, čeprav je bila opozorjena na pravne posledice v primeru neplačila, je štelo pritožbo za umaknjeno.

3. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da je bil plačilni nalog tožeči stranki vročen dne 16. 2. 2015. Iz listin v spisu izhaja, da je bila tožeča stranka tega dne, to se pravi 16. 2. 2015 le obveščena obveščen o prispelem sodnem pisanju. 15 dnevni rok za dvig puščenega obvestila se je iztekel 3. 3. 2015, ki se šteje za datum vročitve. S plačilnim nalogom z dne 13. 2. 2015 je bila tožeča stranka pozvana, da v 15 dneh plača neplačano sodno takso. Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 18. 3. 2015, ko je bila taksa pravočasno plačana. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi v celoti ugodi in vzpostavi prejšnje stanje pred izdajo sklepa z dne 16. 3. 2015, podredno da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V obravnavanem primeru je sporno, ali so podani pogoji za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse za pritožbo na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji).

7. Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je razen v zakonsko določenih primerih treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi.

8. Iz sodnega spisa izhaja, da tožeča stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala predpisane sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 34. člena ZST-1 dne 13. 2. 2015 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožeči stranki je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku 16. 2. 2015, od tega dne je tekel 15 dnevni rok, da tožeča stranka obvestilo prevzame. Ta rok se je iztekel 3. 3. 2015. Od takrat naprej se je začel šteti 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je iztekel 18. 5. 2013. Sodišče prve stopnje je že 16. 3. 2015 izdalo sklep, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, zato je postopek s pritožbo ustavilo. Iz listin v spisu izhaja, da je bil 19. 3. 2015 obdelan podatek, da je tožeča stranka plačala dolžno sodno takso v znesku 33,00 EUR. Iz navedene listine pa ni jasno, ali je dejansko tožeča stranka dolžno sodno takso plačala do 18. 3. 2015, ko se je iztekel 15 dnevni rok za plačilo sodne takse. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik dolžne sodne takse ni plačal v roku, preuranjena.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, da ugotovi, ali je bila sodna taksa za pritožbo pravočasno plačana.

10. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.