Jedro

Pogojev po drugem odstavku 112. člena ZFPPIPP ne presoja stečajno sodišče, ampak minister za pravosodje. Po oceni višjega sodišča ne more biti neustavna ureditev, ki le določa (kot to določa deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP), da se v takih primerih, ko torej oseba po oceni zakonodajalca in posledično ministra za pravosodje ni več primerna za upravitelja v novih postopkih, upravitelja razreši tudi v vseh postopkih, v katerih je bila ta oseba že imenovana za upravitelja; taka ureditev je lahko le odraz enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. To namreč ni določilo, ki ga mora uporabiti sodišče pri odločanju. Ne more pa v tem postopku presojati pravilnosti izdane Odločbe, saj jo je izdal pristojni organ, redno sodišče pa ni tisto, ki lahko preizkuša pravilnost Odločbe, vsaj ne v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razrešilo A. A. funkcije upravitelja v postopku, imenovalo novega upravitelja B. B. in ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki novi upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja. Tako je ravnalo zaradi odločbe ministrice za pravosodje, ki je z odločbo z dne 13. 7. 2020 št. 000/2014/13 (v nadaljevanju: Odločba) začasno ustavila imenovanje A. A. za upravitelja v novih zadevah.

2. Zoper navedeni sklep se je razrešeni upravitelj pravočasno pritožil. Navaja, da se pritožuje zaradi protiustavnosti določil devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP. Odločba ministrstva je nična, saj je izdana v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Določba drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP, na katero je oprta Odločba, je v nasprotju s 27. členom Ustave Republike Slovenije (domneva nedolžnosti), iz istega razloga je neustavna tudi določba devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, na katero je oprt izpodbijani sklep, zato je tudi izdani sklep ničen. Tako Odločba kot izpodbijani sklep sta začela učinkovati takoj z izdajo, zaradi česar mu je nastala ogromna materialna in reputacijska škoda, kar mu otežuje ustavno pravico do obrambe in so mu kršena osnovna pravna jamstva v kazenskem postopku (29. člen Ustave). V kazenskem postopku mu je bil le vročen obtožni predlog in razpisana obravnava, nima pa (še) nobenega pravnega sredstva, ki bi omogočilo preizkus obtožnega akta. Kršena mu je tudi pravica do pravnega sredstva (26. člen Ustave), saj tudi zoper razpis naroka, ki je podlaga za Odločbo, nima pravnega sredstva. Zapis v 112. členu ZFPPIPP pomeni kaznovanje vnaprej, posledice razrešitve pa onemogočajo obrambo, ker obtoženi nima sredstev za obrambo. Ob tem je obtožni predlog absurden in nesklepčen, vendar se do njega še niti ni mogel opredeliti, trpi pa posledice. Določba drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je v nasprotju tudi s 14., 49. in 74. členom Ustave, saj upravitelja postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi primerljivimi poklici, prekomerno posega v njegovo pravico do dela in svobodne gospodarske pobude. Nadalje je opravil primerjavo s sodniki, državnimi tožilci, odvetniki, izvršitelji in notarji. Pri tem začasna prepoved opravljanja dela upravitelja ni časovno omejena, suspenz stečajnega upravitelja pa je urejen najstrožje. Ta ukrep je tudi nesorazmeren s ciljem in prekomerno posega v pravice stečajnih upraviteljev. Zato namerava uporabiti vsa pravna sredstva, da se zadrži izvajanje 112. člena ZFPPIPP in spremeni v smeri, kot velja za druge osebe v podobnem položaju. Prosil je, da tudi sodišče poda ustrezno pobudo za ustavno presojo in zadržanje učinkovanja 112. člena ZFPPIPP.

3. Pritožbeni rok je potekel 14.8.2020, pritožba je bila vložena pravočasno. To pa ne velja za vlogo z dne 3.9.2020, ki jo je sodišče prejelo 7.9.2020. Ker je ta dopolnitev pritožbe prepozna, je višje sodišče ni upoštevalo. Ob tem pa zgolj pripominja, da niti te navedbe odločitve višjega sodišča ne bi mogle spremeniti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisa je razvidno, da je Ministrstvo za pravosodje z dopisom št. 000/2014/14 z dne 13. 3. 2020 (p.d. 35; _datum dopisa je očitno napačen glede na datum odločbe, vendar to za odločitev ni bistveno_) obvestilo sodišče prve stopnje, da je ministrica za pravosodje na podlagi 2. točke šestega odstavka1 v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP 13. 7. 2020 izdala odločbo, s katero je začasno ustavila imenovanje A. A. za upravitelja v novih zadevah. Te odločbe ministrstvo k dopisu ni priložilo, prav tako je k pritožbi ni priložil razrešeni upravitelj.

6. Po določilu 1. točke drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP mora minister, pristojen za pravosodje, začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona2 in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava. Obtožnega predloga, ki ga pritožnik omenja v pritožbi, k pritožbi ni predložil, pa tudi v spisu se ne nahaja.

7. Po določilu devetega odstavka 112. člena mora sodišče upravitelja, katerega imenovanje v novih postopkih je začasno ustavljeno po drugem odstavku tega člena, razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega dejstva v evidenco upraviteljev.

8. Izpodbijani sklep je torej oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, ne pa na drugi odstavek istega člena, v katerem pritožnik vidi protiustavnost. V devetem odstavku se nahaja le navodilo sodišču, kako ukrepati v odprtem insolvenčnem postopku, kadar minister upravitelju izreče ukrep začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah. Na določilo drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je torej oprta Odločba, ki jo je izdala ministrica, ne pa izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer navedel, da je posledično neustavno tudi določilo devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, vendar za tako stališče ni ponudil nobenih razlogov.

9. Protiustavnosti tega določila pa pritožbeno sodišče ne zazna. Upravitelj je lahko le oseba, ki je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije (7. točka drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP). V tretjem odstavku 108. člena ZFPPIPP je nato jasno navedeno, katera so tista kazniva dejanja, ki povzročijo, da ta pogoj ni izpolnjen. Drugi odstavek 112. člena ZFPPIPP nato ministru za pravosodje nalaga, da mora v primeru takih kaznivih dejanj začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah. Pogojev po drugem odstavku 112. člena ZFPPIPP tako ne presoja stečajno sodišče, ampak minister za pravosodje. Po oceni višjega sodišča ne more biti neustavna ureditev, ki le določa (kot to določa deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP), da se v takih primerih, ko torej oseba po oceni zakonodajalca in posledično ministra za pravosodje ni več primerna za upravitelja v novih postopkih, upravitelja razreši tudi v vseh postopkih, v katerih je bila ta oseba že imenovana za upravitelja; taka ureditev je lahko le odraz enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

10. Po določilu 156. člena Ustave RS sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Kot rečeno pa sodišče prve stopnje svojega sklepa ni oprlo na drugi odstavek 112. člena ZFPPIPP, pač pa na deveti odstavek istega člena. Zato pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. To namreč ni določilo, ki ga mora uporabiti sodišče pri odločanju. Ne more pa v tem postopku presojati pravilnosti izdane Odločbe, saj jo je izdal pristojni organ, redno sodišče pa ni tisto, ki lahko preizkuša pravilnost Odločbe, vsaj ne v tem postopku.

11. Višje sodišče pa še pripominja, da iz predloženega v spisu ni razvidno, katero je tisto kaznivo dejanje, ki ga je obtožen razrešeni upravitelj. Kakršnokoli razpravljanje o tem, da ne gre za kaznivo dejanje, ki bi bilo v povezavi z opravljanjem funkcije upravitelja oziroma da bi le v tem primeru lahko prišlo do suspenza, bi bilo tako le razpravljanje na načelni ravni, nikakor pa ne bi pomenilo odločanje o pritožbi v konkretni zadevi glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve.

12. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pritožnik z nobeno konkretno navedbo ni nasprotoval (skliceval se je le na neustavnost zakonskih določil). Zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus tega sklepa. Ker pa ob tem ni zaznalo nobenih uradno upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP (ki se uporablja v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 **2. točka šestega odstavka 112. člena ZFPPOPP:** Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti o začasni ustavitvi imenovanja po drugem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega odstavka tega člena.

2 **Tretji odstavek 108. člena ZFPPIPP:** Pogoja iz 7. točke drugega odstavka tega člena (_da gre za osebo, ki je vredna javnega zaupanja za opravljanje funkcije upravitelja_) ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.