Jedro

Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti strokovne komisije, da oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev in da sledi razpisni dokumentaciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Uprave št. ... z dne 9. 6. 2006. Navaja, da je sklep izdala na podlagi Javnega razpisa za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (Uradni list RS, št. 23/06, v nadaljevanju Javni razpis) in da se kot postopkovni predpis uporablja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06, v nadaljevanju Pravilnik). Določbe tega Pravilnika urejajo postopke dodelitve subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja. Tožnik do odobritve subvencije ni bil upravičen, ker prijavljen projekt ni pridobil zadostnega števila točk. V javnem razpisu točka 2.4. - Merila za ocenjevanje projektov je navedeno, da v primeru, da sredstva ne bodo zadostovala za financiranje vseh ustreznih investicij, bodo imela prednost podjetja z doseženim višjim številom točk. Komisija za postopek dodelitve državnih pomoči je proučila pritožbo, ponovno ocenila vlogo in upoštevala merila za ocenjevanje projektov in ugotovila, da ni prišlo do razhajanj med prvotno ocenitvijo in ocenitvijo po pritožbi pri merilih, in sicer pri merilu - neposredno novo zaposleni: upoštevani novo zaposleni v neposredni povezavi z investicijo, od začetka investicije in do konca prvega četrtletja 2007 - 8 točk (1V, 1N); vpliv na okolje - iz vloge je razvidno, da investicija delno vpliva na izboljšanje ekološkega stanja, zaradi česar je stranka prejela 3 točke; tržna naravnanost - glede na narejeno strategijo trženja, predpogodbe, pogodbe, strateške partnerje in dosedanje reference ter višino prihodkov od prodaje je stranka prejela 10 točk; neposredna prodaja izven trga RS - iz izkaza poslovnega izvida v obdobju 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 je razvidno, da je stranka v omenjenem obdobju imela 36 % prihodkov, ustvarjenih na trgu izven Republike Slovenije, zato je prejela 16 točk; donosnost poslovanja - glede na stanje za dve leti (04/05) in plan za tri leta (06/07/08) je izračunana donosnost poslovanja 3 %, zaradi česar je stranka prejela 4 točke; čisti dobiček na zaposlenega (stanje 31. 12. 2005) je znašal 186.140,00 SIT, zaradi česar je stranka prejela 0 točk, sodobna tehnologija - za nakup sodobne strojne opreme s katero bodo omogočene storitve z izboljšanimi tehnološkimi rešitvami, je stranka prejela 20 točk; inovativnost - ker stranka v povezavi z realizacijo investicije ni imela vsaj dveh novih izdelkov oziroma storitev, ni prejela nobene točke. Projekt je po pritožbi pridobil po kvantitativnih merilih 61 točk. Po oceni vseh vlog je bila končna spodnja meja za odobritev subvencij za mala podjetja v skupni regiji C in D minimalno 64 točk. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker je tožena stranka v postopku oddaje subvencij naredila več napak, ki so bistveno vplivale na pravico tožeče stranke do dodelitve subvencije. Tožena stranka bi morala že v prvostopnem sklepu navesti koliko točk je tožnik dobil glede na posamezna postavljena merila, saj bi tožnik na ta način lahko preveril pravilnost postopka ocenjevanja. Ker to ni bilo storjeno, je tožeča stranka za natančno točkovanje izvedela šele iz izpodbijanega sklepa. Vendar pa je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje. Pri merilu 1.1. - neposredno novo zaposleni je dodelila 8 točk, kar pomeni, da je priznala samo dva novo zaposlena delavca, enega z nižjo in enega z višjo stopnjo izobrazbe, morala pa bi ji dodeliti 15 točk in sicer za šest dodatnih delavcev, od tega tri z višjo in tri z nižjo stopnjo izobrazbe. Pri merilu gre namreč za število novo zaposlenih delavcev pri tožeči stranki zaradi uvajanja tehnologije, s katero se je tožeča stranka prijavila na razpis. Tožeča stranka bo zaradi investicije v visokotlačni stroj za litje lahkih kovin z vso pripadajočo opremo, zaradi štiriizmenskega dela v teku investicije zaposlila najmanj šest oseb. Delovne naloge novo zaposlenih bodo: za tri osebe z nižjo stopnjo izobrazbe pobiranje kosov iz stroja, zlaganje v zaboje, poliranje, transport, za tri osebe z najmanj višjo stopnjo izobrazbe pa upravljanje in nadzor celotnega procesa vlivanja, kar zahteva veliko strokovno usposobljenost, upravljanje z računalniško vodenim strojem, programiranje delovnega stroja, sprotno kontroliranje kvalitete. Po mnenju tožeče stranke je bil ta kriterij uporabljen samovoljno in približno in niso bile v celoti popolnoma ocenjene realne potrebe po novih delavcih. V razpisni dokumentaciji ni pravne podlage, ki bi toženi stranki omogočala, da prijaviteljem prizna samo določena dejstva od navedenih, brez da bi zato imela poseben razlog ter brez obrazložitve. Tožena stranka namreč meni, da je tožena stranka točkovanje prilagajala glede na razpoložljiva denarna sredstva ter število prijav, kar pa je nedopustno in omogoča odločanje tožene stranke po prostem preudarku, za kar pa ni pravne podlage. Tožene stranka je dolžna za vse prijavitelje uporabiti ista merila ter omogočiti, da so vsi prijavitelji obravnavani enako. Kolikor bi tožena stranka ravnala pravilno in v skladu z razpisno dokumentacijo bi tožeča stranka prejela sedem točk več, ter se uvrstila v nadaljnjo obravnavo ter prejela tudi sredstva subvencije v vrednosti 40.000.000,00 SIT. Sklepno sodišču predlaga, da razveljavi prvostopni in drugostopni sklep, da toženi stranki naloži plačilo odškodnine v višini 40.000.000,00 SIT in povračilo vseh stroškov.

Tožeča stranka v odgovoru na tožbo, v katerem navaja pravne podlage za odločanje, pojasni, da je na javni razpis prispelo 440 popolnih vlog malih podjetij in da je bil skupni zaprošeni znesek za subvencije 11.084.897.266,00 SIT. Uprava A.A.A. je odobrila subvencije malim podjetjem v skupnem znesku 3.501.733.766,58 SIT, s čimer so bila v celoti izčrpana vsa sredstva javnega razpisa. Spodnja meja za odobritev subvencije za mala podjetja je bila v skupini regij C in D minimalno 64 točk, v skupini regij A in B pa minimalno 60 točk. Tožeča stranka je iz regije C. Projekt tožeče stranke je bil s strani Komisije za postopek dodelitve državne pomoči pozitivno ocenjen po kvantitativnih merilih z 61 točkami, vendar zaradi že povedanega je bil sprejet sklep, da se vloga glede na omejena razpoložljiva sredstva ne odobri. Prereka vse tožbene navedbe in navaja, da so merila za vse prijavljene projekte enaka in da so bila potrjena tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo. Merila so javna in del razpisne dokumentacije. Komisija za postopek za dodelitev državne pomoči je sestavljena izključno iz strokovnjakov in je primerno strokovno izobražena in izkušena, kar je omogočilo pravilno presojo kvalitete projekta skozi posamezna pravila. Delo Komisije je povezano z razmišljanjem in realnim odločanjem in ne le zgolj z branjem vlog in sledenjem tekstov v poslovnem načrtu, ki so velikokrat napisani preoptimistično in tako, da ob posameznih merilih na primer pri delovnih mestih ciljajo na najvišje točke. Komisija je popolnoma korektno preučila vlogo in projekt tožeče stranke in upoštevala merila ter tako prišla do ocene, katera se tudi po pritožbi tožeče stranke ni spremenila. Neresnične in nedopustne so navedbe tožeče stranke, da so bili kriteriji uporabljeni samovoljno in približno in da je bilo točkovanje prilagojeno glede na razpoložljiva denarna sredstva ter število prijav. Delo A.A.A. v glavnem predstavljajo javni razpisi mikro, malim in srednje velikim podjetjem in je pravna podlaga popolnoma jasna in nesporna, navedbe v javnem razpisu so bile za tožečo stranko dovolj jasne in nedvoumne tako, da je tožena stranka na tej podlagi lahko pravilno odločila in izdala oba sklepa. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v dveh pripravljalnih vlogah vztraja pri svojih tožbenih ugovorih in nadalje pojasnjuje, da bo na novem stroju moralo delati vsaj osem delavcev, od tega bo šest novo zaposlenih.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalni vlogi vztraja pri svojih razlogih in dodaja, da je strokovna komisija pregledala in ocenila 508 vlog, vsaka vloga je bila ocenjena minimalno dvakrat, v primeru različnih ocen pa je bila ocenjena še tretjič. Komisija je po prejeti pritožbi tožeče stranke ponovno ocenila vlogo in ugotovila, da se ocena ne razlikuje od prvotne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je na podlagi 2. odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) o tožbi odločalo na podlagi določb 51. do 72. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi je tožnik kandidiral na Javnem razpisu za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 in sicer z namenom nakupa visokotlačnega stroja za litje lahkih kovin. V Javnem razpisu v točki 2.4. so določena merila za ocenjevanje projektov. Projekte ocenjuje razpisna komisija, merila za ocenjevanje projektov pa so: kvantitativna (neposredno novo zaposleni, vpliv na okolje, tržna naravnanost, prodaja izven trga Republike Slovenije, donosnost poslovanja, dobiček na zaposlenega, sodobna tehnologija in inovativnost), po katerih lahko projekt prejme maksimalno 100 točk. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije. Za pridobitev pozitivnega mnenja mora projekt prejeti 50 ali več točk. Razpisna komisija poda Upravi A.A.A. predlog v odločanje za vse popolne in ustrezne vloge skupaj s pridobljenim pozitivnim ali negativnim mnenjem. V primeru, da sredstva ne bodo zadostovala za sofinanciranje vseh ustreznih investicij, bodo imela prednost podjetja z doseženim višjim številom točk. V primeru enakega števila točk imajo prednost podjetja, ki so pridobila več točk pri merilu sodobna tehnologija, nato pri merilu prodaja izven trga RS in v dodatnem primeru še pri merilu donosnost poslovanja. Med strankama je v obravnavanem primeru sporna višina točk za merilo neposredno novo zaposleni. V prijavnem listu za subvencijo, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je določeno, da se število zaposlenih utemelji v poslovnem načrtu tako za novo zaposlene, ki so povezani neposredno z nakupom tehnološke opreme, kot za novo zaposlene skladno z zaposlitvenim planom podjetja, s prikazom izobrazbene strukture novo zaposlenih. Iz tega naslova je tožnik navedel šest novih zaposlitev in sicer tri z visoko izobrazbo in tri z nižjo izobrazbo. Iz poslovnega načrta je razvidno, da je v podjetju zaposlenih 55 oseb. Direktor in pomočnik direktorja predstavljata vodstvo podjetja, za administrativne zadeve sta zadolženi dve osebi, računovodstvo vodi zunanji računovodski servis, najštevilčnejši oddelek je oddelek proizvodnje, kamor spada livarna, obdelava in vzdrževanja, vsak oddelek vodi vodja. Zaposleni v proizvodnji imajo pretežno poklicno izobrazbo strojne ali kovinarske smeri. Z namenom popolne izkoriščenosti strojnih kapacitet poteka delo 24 ur vsak dan v štirih izmenah. Tožnik je v poslovnem načrtu ocenil, da so zaenkrat pristojnosti ustrezno razdeljene in pokrite in da po investiciji načrtuje v naslednjih treh letih šest novih zaposlitev za delo v proizvodnji za nadzor kakovosti, od tega tri osebe z najmanj višješolsko izobrazbo. Tožniku so bili v postopku ocenjevanja projekta iz tega naslova priznana dva novo zaposlena delavca, enega z nižjo in enega z višjo izobrazbo, po mnenju tožnika pa bi se mu moralo priznati šest dodatnih delavcev in dodeliti 15 točk. S sedmimi dodatnimi točkami pa bi se že uvrstil v krog tistih prijaviteljev, ki so jim bila sredstva dodeljena.

Za razpisni postopek kot je obravnavani je po mnenju sodišča potrebno šteti, da gre za javno pravno stvar, saj je tožena stranka v postopku ocenjevanja popolnosti vlog odločala enostransko in avtoritativno. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 do 73/04, dalje ZUP) v 4. členu določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, če niso urejene s posebnim postopkom. V obravnavanem primeru postopkovne določbe glede obravnavanega razpisa ne vsebuje noben zakon pač pa podzakonski akt, to je Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06) in Uredba o izvajanju porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 30/04 in 48/04). Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da postopkovna pravila v obravnavanem primeru niso bila kršena in da je tožena stranka ravnala v skladu z navedenim Pravilnikom. Pri razpisnem postopku kot je obravnavani nastopa veliko strank, postopati pa je treba hitro. Po presoji sodišča iz izpodbijanega sklepa tudi izhaja utemeljitev dodeljenih osmih točk iz naslova neposredno novo zaposlenih, saj je A.A.A. pri merilu novo zaposlenih upošteval novo zaposlene v neposredni povezavi z investicijo od začetka investicije pa do konca prvega četrtletja 2007. Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti strokovne komisije, da oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno in utemeljeno. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev in da sledi razpisni dokumentaciji. Kot že rečeno je postopek javnega razpisa poseben postopek, kjer so enako obravnavani vsi prijavitelji. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopkih javnega razpisa in se potegovati za razpoložljiva sredstva. Vendar pa to ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. Dejanska višina zneska, ki ga posamezni prijavitelj prejme je odvisna od razpoložljivih sredstev, števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo formalne pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Višina točk je bila dodeljena glede na utemeljitev tožeče stranke v poslovnem načrtu, ki ga je predložila tožeča stranka kot prilogo k svoji prijavi. Tožnik sicer v tožbi podrobneje navaja, zakaj investicija zahteva šest novo zaposlenih delavcev, kar pa je po presoji sodišča prepozno, saj bi moral tožnik kot prijavitelj na razpis že v poslovnem načrtu natančno predvideti naravo in vrsto dela za novo zaposlene delavce. Samo na ta način, torej da je izhodišče za oceno prijava prijavitelja, je možno doseči, da se vse prijavitelje enako obravnava. Tožnikovi ugovori glede neenakega obravnavanja prijaviteljev pa so pavšalni in zato jih sodišče kot neutemeljene zavrača. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.