Jedro

Ml. hči strank nepravdnega postopka pa je jasno izrazila, da ne želi večjega obsega stikov z očetom, da se ob njem počuti slabo, neprijetno in da mu ne zaupa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo dotedanje stike med strankama nepravdnega postopka in ml. otrokom L.P., kot so podrobneje navedeni v I. točki izreka izpodbijanega sklepa. V presežku oziroma kot drugače predlagata udeleženca, je predlog zavrnilo in v III. točki odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da je CSD S. B. v postopku ves čas postopal pristransko, da ima s hčerjo dober odnos, vendar predlagateljica stike ves čas preprečuje. Zadnji postopek spremembe stikov pa je trajal skoraj tri leta in pol. Nič kar trdi nasprotna udeleženka glede dogodkov na morju ne drži, hči pisanj ni sama sestavljala, ampak jih je nesporno sestavljala odrasla oseba, od njega pa se ves čas zahteva, da se odpove stikom s hčerjo, ki je v celoti pod vplivom predlagateljice. Sam ni slab niti neodgovoren oče, je pa res, da je po sedmih letih preprečevanja stikov hči sedaj že toliko odrasla in bolj zaupa staršu, s katerim živi, to je predlagateljici postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

5. Stranki predmetnega postopka sta starša ml. otroka - L.P. S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 992/2014 z dne 15. 11. 2014 je bila ml. hči dodeljena v varstvo in vzgojo materi predlagateljici, prav tako so bili določeni stiki. Predlagateljica je dne 1. 3. 2018 vložila nov predlog za spremembo stikov, v katerem je dosedanji ureditvi stikov nasprotovala zaradi slabšega odnosa med nasprotnim udeležencem in ml. hčerjo, ki stike v takšni obliki kot so, zavrača. 6. Sodišče prve stopnje je izvedlo obsežen dokazni postopek, pridobilo med drugim tudi izvedensko mnenje doc. dr. J.K., univ. dipl. psihologinje, ki je mnenje tudi ustno dopolnila, zaslišalo je oba udeleženca postopka ter z ml. otrokom opravilo dva temeljita neformalna razgovora. Stranki sta dne 3. 10. 2018 sklenili začasni dogovor o stikih, CSD pa je ocenil, da odnosi med očetom in hčerjo od julija 2018 niso takšni kot so bili oziroma so se odnosi zaostrili, prav tako oče daje prijave na policijo zaradi predlagateljičinega nasprotovanja izvajanju stikov.

7. Sodišče prve stopnje je po razgovoru z ml. otrokom, ki ga je opravilo 3. 10. 2018 in 17. 9. 2020 zaključilo, da hči zavrača obsežne stike z očetom, odklanja prenočevanje pri očetu predvsem zaradi očetovega prekomernega pitja alkohola in konsistentnega vztrajanja pri določenih stikih ter neprilagajanju njej in nerazumevanju njenih potreb. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imata obe stranki nepravdnega postopka neurejene medsebojne odnose in vzdržujeta konfliktno situacijo med njima in da je hči veliko bolj navezana na predlagateljico - mamo.

8. Sodišče prve stopnje je sledilo Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic in odločbam Evropskega sodišča za človekove pravice, ki navajajo, da je potrebno spoštovati želje otroka, da ni dovolj da se otroka zgolj posluša, ampak je njegovemu mnenju potrebno dati tudi ustrezno težo. Ml. hči strank nepravdnega postopka pa je jasno izrazila, da ne želi večjega obsega stikov z očetom, da se ob njem počuti slabo, neprijetno in da mu ne zaupa. Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbo ml otroka v zvezi z dogajanjem na dopustovanju na morju glede uživanja alkohola nasprotnega udeleženca. Glede na navedbe nasprotnega udeleženca in ml. otroka je sodišče prve stopnje zaključilo, da oče potreb in želja ml. otroka ne zmore prepoznati, je zelo ozkogleden glede vzgojnih prepričanj in ne dopušča odstopanj, ki jih hči pričakuje in izraža, kar je za adolescentko povsem nesprejemljivo oziroma je pričakovati naravni upor z njene strani. Slednje pa je izpostavila tudi izvedenka, ki je dodaja, da so neurejeni odnosi z hčerjo za očeta zelo stresni in frustrirajoči, kar vodi v neprimerne impulzivne vedenjske odzive ter neprimerno komunikacijo med staršema.

9. Sodišče prve stopnje je v 19. točki obrazložitve podalo obsežne in temeljite razloge, zakaj je sledilo predlogu po spremembi stikov, kjer je upoštevalo dejstvo, da sta oba starša sposobna skrbeti za ml. hči, ji nuditi ustrezne razvojne učne sposobnosti, poskrbeti za njeno varnost in zagotavljati ustrezne vedenjske omejitve, oba sta ji naklonjena in jo imata rada, prav tako je hči nanju navezana, oba starša pa imata tudi težave pri prilagajanju svojega vedenja otrokovim potrebam. Pri tem je upoštevalo mnenje ml. otroka glede ureditve stikov ter dejstvo, da bi bilo siljenje v stike za ml. otroka škodljivo zanjo in njen odnos z očetom ter za njen dolgoročni osebnostni razvoj, upoštevaje da slednja že od leta 2016 izraža nestrinjanje z obsegom stikov, kot so bili določeni s sodno odločbo iz leta 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da s 14. leti otrok vstopi v tisto stopnjo osebnostne zrelosti, kjer je potrebno otroka ne le poslušati, ampak ga tudi slišati, kot na to opozarja obsežna sodna praksa, ki jo navaja sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve.

10. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ponovno določilo stike med ml. otrokom in očetom, v skladu z željo otroka, kar je nedvomno največja otrokova korist, očetova pravica do stikov z otrokom pa se mora temu podrediti, upoštevaje, da stiki med očetom in hčerjo nesporno morajo biti vzpostavljeni in da so le-ti dolgoročno otroku v korist. Sodišče prve stopnje jih je zato omejilo oziroma ponovno določilo v manjšem obsegu, s čemer je zagotovilo še ustrezno vključenost otroka v življenje nasprotnega udeleženca.

11. Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožba nasprotnega udeleženca, ki v pritožbi smiselno zatrjuje, da se naj stiki ohranijo v obsegu, kot so bili določeni s sodno odločbo iz leta 2014, neutemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Nasprotni udeleženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.