Jedro

Iz sklepa o začasni odredbi ni razvidno, da bi ob predložitvi tega za vpis po uradni dolžnosti začasna odredba ne bila več veljavna. Četudi je veljavnost začasne odredbe časovno omejena, prenehanje začasne odredbe ni nastopilo avtomatično z iztekom časa za katerega je bila izdana, temveč mora sodišče, ki je začasno odredbo izdalo, (na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti), po poteku časa, za katerega je bila izdana, ustaviti postopek in razveljaviti opravljena dejanja.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v tč. I. in II. izreka.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa in dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: - da se zavrne predlog M. Z. za izbris zaznamke prepovedi odtujitve in obremenitve z dne 20.2.2008 in se pri nepremičnini identifikacijska številka ... pod vl. št. ... k.o. ..., ki je last M. Z. do celote, opravi zaznamba zavrnitve vpisa (točka I. izreka) in - da se zavrne ugovor M. Z. kot neutemeljen in se potrdi sklep o vpisu z dne 12.2.2008 referentke M. K. (točka II. izreka).

Udeleženec M. Z. (v nadaljevanju: pritožnik) je s pritožbo izpodbijal odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in navajal, da je primarno podal predlog za izbris, saj se je postopek med strankama pravnomočno končal v mesecu septembru 2007, začasna odredba opr. št. P 483/2006 z dne 20.3.2006, na podlagi katere je bil opravljen vpis, pa nima več pravnega učinka in kot takšna ne more biti podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Začasna odredba je v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe v navedeni pravdni zadevi s potekom časa prenehala veljati in ne more predstavljati ustrezne podlage za kasnejši vpis zaznambe. Dejstvo, da pravdno sodišče ni ravnalo v skladu s I. odst. 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ni ustavilo postopka ter razveljavilo opravljenih dejanj zaradi poteka časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, ni mogoče šteti v slabo pritožniku, zemljiškoknjižno sodišče bi moralo presojati listine, na podlagi katerih vpisuje pravna dejstva. V skladu z 2. tč. I. odst. 148. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali listina, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga v spis. Sodišče v konkretnem primeru navedene pogoja ni presojalo. Prvostopno sodišče se tudi zmotno sklicuje na določbo 100. čl. ZZK-1, saj ta ne ureja situacije, ko se vpis želi doseči, čeprav zato ni izpolnjenih pogojev. V skladu z določbo 1. in 4. tč. I. odst. 148. čl. ZZK-1 mora sodišče vsebinsko preveriti, ali iz listine, ki je podlaga za vpis, izhaja utemeljenost zahtevka za vpis, iz zemljiške knjige pa ne sme izhajati ovira za vpis. Namen ureditve v 98. čl. ZZK-1 je, da mora biti v zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve navedeno tudi sodišče, ki je izdalo sklep o začasni odredbi, ki je podlaga za zaznambo, datum in opravilna številka ter sklepa in podatki o upniku, na čigar predlog je bila izdana začasna odredba, torej mora zemljiškoknjižno sodišče preverjati, ali listinska podlaga še omogoča vknjižbo pravic, ki so vezane na neko časovno obdobje. V primeru sporne vknjižbe je kršena tudi 5. tč. I. odst. 148. čl. ZZK-1, ki določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče preveriti, ali so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. V izpodbijanem sklepu ni podanih razumnih razlogov za brezpredmetno vknjižbo, po stališču pritožnika je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, saj ni razumnih razlogov, ki bi upravičevali takšen poseg v njegovo lastninsko pravico, zlasti ob upoštevanju pravnih naslovov, ki so prenehali veljati. Če sodišče vztraja na formalističnem pristopu, pa bi moralo vpis zavrniti iz razloga, ker upnik, kot je naveden v začasni odredbi opr. št. P 483/2006 z dne 20.3.2006, ne obstaja, že leta 2004 je bila izbrisana iz registra AJPES, zato vknjižbe ni bilo mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje ni obravnavalo oziroma zavzelo stališča do njegovih dokaznih predlogov, kot jih je podal v ugovoru, s tem je kršilo določbo 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in storilo bistveno kršitev določb postopka iz I. odst. 339. čl. ZPP. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je v celoti neutemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni bil utemeljen pritožnikov predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo dejstvo, da pritožnik predlogu za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ni predložil listine, ki bi bila pravna podlaga za predlagan izbris. Pritožnik v pritožbi niti ne izpodbija tega ugotovljenega dejstva, temveč navaja trditve o tem, kako je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je na podlagi obvestila pravdnega sodišča z dne 22.10.2007 in sklepa o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Celju (ne Okrožnega sodišča v Celju, kot pomotoma navaja sodišče prve stopnje) opr. št. P 483/2001 z dne 20.3.2006 v zemljiškoknjižnem postopku začetem po uradni dolžnosti vpisalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve po preteku veljavnosti začasne odredbe.

S predlogom za izbris opravljenega vpisa ni mogoče izpodbijati pravilnosti opravljenega vpisa, to je mogoče storiti le s pravnim sredstvom zoper sklep o dovolitvi vpisa, to pa je ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta oziroma pritožba zoper sklep zemljiškoknjižnega sodnika. Ker pa je pritožnik predlagal izbris opravljenega vpisa na podlagi sklepa Dn. št. 6726/2007 z dne 12.2.2008, je zemljiškoknjižno sodišče moralo odločiti o njegovem predlogu s sklepom. Utemeljenost predloga pa je pravilno presojalo na podlagi določbe III. in IV. odst. 100. čl. ZZK-1 in pravilno ugotovilo, da predlog ni utemeljen, ker pritožnik ni predložil svojemu predlogu za izbris tudi sklepa sodišča, ki je podlaga za izbris, to pa je: sklep sodišča, ki je izdalo začasno odredbo, s katerim je ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja ali sklep, s katerim je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen.

Sodba, ki izkazuje pravnomočnost in potek 15-dni po pravnomočno končanem pravdnem postopku ter sklep o začasni odredbi z veljavnostjo 15 dni po pravnomočno končanem pravdnem postopku (kar so dejstva, ki bi jih zemljiškoknjižno sodišče lahko ugotovilo ob vpogledu v pravdni spis, opr. št. P 481/2001 Okrajnega sodišča v Celju, kakor je v ugovoru predlagal pritožnik), pa ne predstavlja ustrezne listine za predlagan vpis izbrisa zaznambe odtujitve in obremenitve.

Pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje v tč. I. izreka je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1).

Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da je sklep Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 483/2001 z dne 20.3.2006 skupaj z obvestilom pravdnega sodišča z dne 22.10.2007 podlaga za začetek zemljiškoknjižnega postopka po uradni dolžnosti za odločitev o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, pri tem je pravilno uporabilo določbo 98. čl. ZZK-1. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje: da so bile za izveden vpis po uradni dolžnosti izpolnjene procesne predpostavke iz 146. čl. ZZK-1, ker je zemljiškoknjižno sodišče prejelo potrebne listine (obvestilo in sklep o začasni odredbi) za odločanje po uradni dolžnosti, da so bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, saj sklep o začasni odredbi po vsebini in drugih lastnostih ustreza zakonskim pogojem za listine, ki so podlaga za vpis, vpis je po stanju zemljiške knjige dovoljen, po stanju zemljiške knjige ne izhaja ovira za vpis, ki ga je opravilo in so izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za dovolitev vpisa (pogoji po 98. čl. ZZK-1).

Iz sklepa o začasni odredbi tudi ni razvidno, da bi ob predložitvi tega za vpis po uradni dolžnosti začasna odredba ne bila več veljavna, pritožnik pa tudi v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta ni predložil dokaza o prenehanju veljavnosti začasne odredbe v trenutku pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka po uradni dolžnosti. Četudi je veljavnost začasne odredbe časovno omejena, kakor je to v obravnavanem primeru (velja še 15 dni po pravnomočno končanem pravdnem postopku), prenehanje veljavnosti začasne odredbe ni nastopilo avtomatično z iztekom časa, za katerega je bila izdana, temveč je na podlagi I. odst. 278. čl. ZIZ potrebno, da sodišče, ki je začasno odredbo izdalo (ali po uradni dolžnosti ali na predlog dolžnika – pritožnika), po poteku časa, za katerega je bila izdana, ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja. Pritožnik bi torej z ugovorom zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta uspel le v primeru, če bi predložil takšen sklep pravdnega sodišča, česar pa ni storil. Dejstvo o neobstoju upnika, kot je naveden v sklepu o začasni odredbi opr. št. P 483/2001 z dne 20.3.2006, pa ni pravno pomembno za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižni postopek je formalni postopek: dovoljeni so vpisi v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (9. čl. ZZK-1). Glede na navedeno je tudi pravno zmotno stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz I. odst. 339. čl. ZPP (v zv. s II. odst. 120. čl. ZZK-1 in v zv. s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), ker se ni opredelilo do pritožnikovih dokaznih predlogov, ki jih je podal v ugovoru.

Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v tč. II. sklepa, je zato materialnopravno pravilna in zakonita, očitana bistvena kršitev določb postopka iz 1. tč. 339. čl. ZPP v zvezi z II. odst. 120. čl. ZZK-1 in v zv. s 37. čl. ZNP ni podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora sicer paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. z II. odst. 120. čl. ZZK-1 v zv. s 37. čl. ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zoper izpodbijano II. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrnilo, ker ni utemeljena ter potrdilo sklep v izpodbijanem delu in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1).