Jedro

Z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad njim in s tem z dejstvom, da ima omejeno poslovno sposobnost, se je tožnik moral in mogel seznaniti v osmih dneh po prihodu iz zapora, kjer je bil na prestajanju kazni. Za razlog neveljavnosti sodne poravnave je torej vedel že tedaj in ne šele leto in pol kasneje. Zato je tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je vložil šele po preteku trimesečnega subjektivnega roka, vložena prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Ugotovilo je, da je bila prepozna, saj je poteklo več kot tri mesece, odkar je tožnik izvedel za razveljavitveni razlog, to je omejitev poslovne in pravdne sposobnost zaradi uvedenega postopka osebnega stečaja.

2. Zoper odločitev tožnik vlaga pritožbo iz razlogov napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa in ugoditev zahtevku, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Opozarja, da je sodišče prve stopnje opustilo svojo dolžnost, ko ni pazilo na tožnikovo poslovno in pravdno sposobnost. Ker je bil tožnik v času podpisa sodne poravnave v stečaju, bi sodišče moralo prekiniti postopek. Zaradi teh napak bi sodišče moralo ugoditi tožbi za razveljavitev sodne poravnave ter odpraviti nezakonito stanje. Nesprejemljivo je stališče sodišča, da bi tožnik osem dni po odhodu iz zapora mogel in moral vedeti za omejitev svoje poslovne sposobnosti v času, ko je podpisal sodno poravnavo, saj je bil s tem seznanjen šele ob obisku odvetnika v decembru 2017 in je tožbo vložil pravočasno. Sodišče se ni izjasnilo o okoliščini, da toženec svoje terjatve ni prijavil v stečaj, torej da ta ne obstoji. Tudi iz tega razloga je odločitev sodišča nevzdržna in neutemeljena.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik pritožbo smiselno utemeljuje na dveh trditvah. Prvič, da je bil glede izpodbijanja sodne poravnave v opravičljivi zmoti glede omejene poslovne sposobnosti vse do obiska odvetnika v decembru 2017, zato je tožbo vložil pravočasno v trimesečnem subjektivnem roku iz prvega odstavka 393. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Drugič, da je do podpisa sodne poravnave prišlo zaradi opustitev sodišča, ki pravdnega postopka v skladu z določili ZPP in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (ZFPPIPP) ni prekinilo ter ker ni pazilo, ali je imel tožnik ob podpisu sodne poravnave poslovno in pravdno sposobnost, oboje pa bi moralo storiti po uradni dolžnosti. Oba pritožbena očitka sta neutemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v času podpisa sodne poravnave vedel, da je v stečajnem postopku (3. in 4. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), saj je ugotovilo, da je 15. 12. 2014 osebno podpisal prejem sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, ob zaslišanju pa je izpovedal, da je ob podpisu sodne poravnave za osebni stečaj vedel, ni pa vedel, da ne sme ničesar podpisati. Pritožba tako ugotovljenih dejstev ne izpodbija.

7. Sodišče prve stopnje se je v nadaljevanju opredelilo tudi do tožnikovih navedb, da je ob podpisu sodne poravnave sicer vedel, da je v postopku osebnega stečaja, ni pa vedel, da ima zaradi tega omejeno poslovno sposobnost, saj mu oklic ni bil vročen, do portala AJPES pa tekom bivanja v zaporu ni mogel dostopati. S posledicami uvedbe postopka osebnega stečaja tako ni bil seznanjen niti se z njimi ni mogel seznaniti.

8. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik s posledicami uvedbe postopka osebnega stečaja, v skladu z neizpodbitno domnevo iz 4. odstavka 122. člena ZFPPIPP, seznanjen osmi dan po tem, ko je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja objavljen, tj. dne 19. 12. 2014 (6. točka izpodbijanega sklepa). Sprejelo je tudi tožnikovo stališče, da se zaradi prestajanja zaporne kazni z oklicem ni mogel seznaniti, in je pravilno zaključilo, da se je z oklicem moral in mogel seznaniti v osmih dneh po prihodu iz zapora. Ker je iz zapora prišel 5. 6. 2016, je bil z dejstvom, da ima omejeno poslovno sposobnost, seznanjen najkasneje 13. 6. 2016. Za razlog neveljavnosti sodne poravnave je vedel že na ta dan in ne šele v decembru 2017, kot zatrjuje. Ker je tožnik tožbo za razveljavitev sodne poravnave vložil šele 5. 1. 2018, je bila ta prepozna, saj je trimesečni subjektivni rok že potekel. 9. Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo pravilno zavrglo kot prepozno. Zatrjevane procesne napake sodišča in neprijava terjatve v stečaj ob povedanem na odločitev sodišča prve stopnje niso mogle vplivati, saj sodne poravnave z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče razveljaviti izven pogojev, ki jih za to določa ZPP.

10. Ker tožnikova pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.