Jedro

Tožena stranka ob obširnih trditvah o razlikah med površinami v ponudbi navedenih oken in balkonskih vrat in površinami dejansko dobavljenih in vgrajenih oken in balkonskih vrat ni podala nobenih trditev o dejanski vrednosti skladno z dogovorom dobavljenih manjših oken in balkonskih vrat, niti ni postavila ustreznega zahtevka, ki bi sodišču ob izkazu utemeljenosti takšnega zahtevka omogočal poseg v dogovorjeno ceno v ponudbi. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določil pravdnega postopka, ker se do obširnih trditev o razlikah med površinami ni opredelilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 1.000,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) ter ji povrniti 579,32 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožeča stranka toženi stranki dostavila okna in balkonska vrata skladno z dogovorjenimi spremenjenimi dimenzijami ter da tožena stranka ni uspela izkazati slabe kvalitete oziroma nestrokovne vgradnje oken in balkonskih vrat. Pojasnilo je tudi, da je tožena stranka zahtevek tožeče stranke za plačilo 1.000,00 EUR priznala (drugi odstavek 364. člena Obligacijskega zakonika; OZ), ko je tožečo stranko dvakrat zavedla, da je izvedla plačilo, katerega je tik pred obdelavo preklicala.

2. Proti citirani sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da ni upoštevalo njenih trditev o manjših površinah dobavljenih oken, kar bi tožeča stranka morala upoštevati pri ceni. Vztrajala je, da ni dolžna plačati 1.000,00 EUR, ker je tožeča stranka dobavila manjše artikle od artiklov po ponudbi in bi se zato moralo zmanjšanje površine artiklov odraziti tudi na nižji ceni. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali da samo v okviru svojih pristojnosti spremeni izpodbijano sodbo. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Ker v tem primeru ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, je skladno z določilom petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi odločila sodnica posameznica.

6. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožeča stranka 1. 4. 2021 toženi stranki dostavila naročena okna in balkonska vrata, (2) da na zapisnik z dne 7. 4. 2021 (A10), ki je bil sestavljen neposredno po končani vgradnji oken in balkonskih vrat na objekt, tožena stranka ni podala pripomb ne na dimenzije dobavljenih oken in balkonskih vrat ne na njihovo vgradnjo, (3) da so bile dimenzije oken in balkonskih vrat spremenjene v dogovoru s toženo stranko, (4) da je bilo toženi stranki dostavljeno blago v skladu z dogovorjenimi spremenjenimi dimenzijami, (5) da tožena stranka ni plačala 1.000,00 EUR ter (6) da je tožena stranka dvakrat posredovala tožeči stranki potrdilo, iz katerega izhaja, da je plačilo v obdelavi, a je obakrat izvedbo plačila pred valuto preklicala. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti, kot že pojasnjeno, pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, je pritožbeno sodišče na navedene ugotovitve sodišča prve stopnje vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo za okna in balkonska vrata po ponudbi z 607C/2021 z dne 25. 1. 2021 ter ponudbi 249/2021 z dne 17. 2. 2021. S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo slednji pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena OZ).

9. Iz navedenih ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je tožeča stranka toženi stranki dobavila okna in balkonska vrata v skladu z dogovorom. Prav tako iz navedenega izhaja, da je bila vgradnja oken in balkonskih vrat ustrezna. Torej, da pri dobavi in vgradnji oken in balkonskih vrat ni bilo stvarnih napak, ki bi lahko imele za posledico jamčevalne zahtevke tožene stranke. Tem zaključkom sodišča prve stopnje tožena stranka v pritožbi niti ne nasprotuje. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje v bistvu očita le, da se pri odločitvi ni oziralo na njene trditve o nižji vrednosti dobavljenih oken in balkonskih vrat zaradi spremenjenih dimenzij. Torej, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila vrednost dobavljenih oken in balkonskih vrat zaradi manjših dimenzij dejansko nižja od vrednosti oken in balkonskih vrat po ponudbi, v kateri so bile upoštevane večje dimenzije oken in balkonskih vrat, kot so bile dobavljene.

10. Drži stališče tožene stranke, da bi manjše površine oken in balkonskih vrat lahko imele za posledico nižje cene. Vendar pa je v tem primeru sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka s plačilom avansa in tudi povišane cene za 479,00 EUR po ponudbi 249/2021 z dne 17. 2. 2021, ki je bila posledica spremembe površin (in lastnosti) posameznih artiklov po izmeri, potrdila cene iz ponudbe in spremenjene ponudbe za vse ustrezno spremenjene (tudi zmanjšane) površine oken in balkonskih vrat. Nobena pravdna stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje namreč ni trdila, da bi se pravdni stranki ob izmeri dogovorili tudi o spremembi cen zaradi manjših površin pri posameznih artiklih. Zato obširne trditve tožene stranke o razlikah med površinami oken in balkonskih vrat, ki so bile prvotno naročene in navedene v ponudbi 607C/2021 z dne 25. 1. 2021, ter površinami oken in balkonskih vrat, ki so bile v skladu z dogovorom spremenjene in v katerih so bila okna in balkonska vrata dejansko dostavljena, niso pravno odločilne. To še toliko bolj velja, ker tožena stranka ob teh trditvah ni podala nobenih trditev o dejanski vrednosti skladno z dogovorom dobavljenih manjših oken in balkonskih vrat, niti ni postavila ustreznega zahtevka, ki bi sodišču ob izkazu utemeljenosti takšnega zahtevka, omogočal poseg v dogovorjeno ceno v ponudbi. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določil pravdnega postopka, ker se do obširnih trditev o razlikah med površinami ni opredelilo. Sodišče se je v skladu z določilom prvega odstavka 213. člena ZPP dolžno opredeliti le do pravno odločilnih dejstev. Upoštevajoč vse pojasnjeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 1.000,00 EUR s pripadki.

11. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbenega stroške.