Jedro

Po določbi 4. odst. 25. člena ZST se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka kot taksni zavezanec dolžan plačati za napoved pritožbe zoper sodbo (neplačano) takso v višini 6000,00 SIT. Taksnemu zavezancu je še napovedalo, da bo štelo, da je napoved pritožbe umaknil, če takse ne bo plačal. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je že poravnala takso v višini 21.000,00 SIT in opominsko takso v višini 3000,00 SIT, kar je tudi vsa taksa, ki jo je dolžna plačati, saj se pritožuje le glede dela sodne odločbe, natančno zoper dosojenih 300.000,00 SIT in ne glede celotne sodbe. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da iz določil Zakona o sodnih taksah ni razvidno, da bi se taksa za napoved pritožbe odmerila od vrednosti izpodbijanega zneska prvostopne odločbe. Osnova za odmero takse za napoved pritožbe naj bi bila vrednost spornega predmeta. Tako stališče ni pravilno. Po določbi 4. odst. 25. člena ZST se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Ob pravilni uporabi določbe 1. odst. Tar. št. 3 v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 in 6. odst. Tar. št. 2 pa znaša pravilno odmerjena taksa toliko, kolikor je tožena stranka že plačala. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek