Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 609) zavrnilo ugovora upnikov A. d. o. o. in B. d. o. o. (I. točka izreka) ter odločilo, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase (terjatve do Borzen za elektriko, proizvedeno do začetka stečaja iz MFE D.) z dne 10. 4. 2024, ki je sestavni del izreka in objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka).
2.Upnik s pritožbo (p.d. 621) izpodbija sklep v celoti, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in upravitelju naloži, da pripravi nov načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, v katerem bo upošteval stališča upnika.
3.Upravitelj se v odgovoru na pritožbo (p.d. 636) sklicuje na svoj odgovor na ugovor upnika.
4.Pritožba ni utemeljena.
O konkurenci med zgodnejšim pogodbenim odstopom bodočih terjatev v zavarovanje in kasnejšim rubežem teh istih bodočih terjatev
17.Bistvena lastnost fiduciarne cesije je njena diskretnost in obvestilo dolžniku odstopljene terjatve ni potrebno. Pogodba o odstopu terjatev je veljavno sklenjena tudi, če dolžnik odstopljene terjatve o odstopu terjatve ni obveščen.
18.Obligacijski zakonik (OZ) drugače od SPZ temelji na prioriteti obvestitve. Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku oglasil (420. člen OZ). Vendar se v konkretnem primeru veljajo specialne določbe SPZ o odstopu terjatev v zavarovanje, ki ne temeljijo na principu obvestitve ampak na prioriteti cesije. Ne gre namreč za konkurenco navadne in fiduciarne cesije, kjer je po ustaljenem stališču pravne teorije in sodne prakse odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve skladno s 420. členom OZ.
19.Zato tudi niso pomembne pritožbene navedbe, da upnik E. S.à r.l. ni zatrjeval in ne izkazal, da bi bila družba Borzen obveščena o fiduciarnem odstopu terjatev. Sicer pa je iz prilog prijave terjatve upnika E. S.à r.l. razvidno, da je družba Borzen iz naslova odstopljenih terjatev v zavarovanje plačevala novemu upniku, kar predpostavlja, da je bila družba Borzen o odstopu terjatev obveščena. Borzen (dolžnikov dolžnik) terjatev za proizvedeno elektriko namreč ni plačevala neposredno svojemu sopogodbeniku (dolžniku), ampak novemu upniku (dolžnikovemu kreditodajalcu oziroma njegovim pravnim naslednikom). Gre torej za enako situacijo kot v zadevi VSL I Cpg 234/2022, ko je bil dolžnikov dolžnik z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku.
Sklepno
20.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ni našlo nobenih napak sojenja, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).
-------------------------------
1R. Vrenčur, Globalna fiduciarna cesija, Pravna praksa, št. 32 – 33, 2001.
2R. Vrenčur, Globalna fiduciarna cesija, Pravna praksa, št. 32 – 33, 2001.
3Tako isti avtor R. Vrenčur v poznejšem delu Fiduciarna razmerja (zavarovanja) v insolvenčnih postopkih, Pravna praksa 2017, št. 26, in Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004, str. 1012.
4Sklep VSL I Cpg 659/2017 z dne 5. 10. 2017.
5R. Vrenčur, Globalna fiduciarna cesija, Pravna praksa 2001, št. 32 do 33 in R. Vrenčur, Fiduciarna razmerja (zavarovanja) v insolvenčnih postopkih, Pravna praksa, št. 26, 2017.
610. točka obrazložitve sodbe VSL I Cpg 234/2022 z dne 15. 2. 2022.
7Drugačno stališče ima R. Vrenčur, Odstop terjatev v zavarovanje, Pravna praksa št. 13, 2022.
8D. Orož, Izvršba na terjatev do dolžnikovega dolžnika, Zbornik Sodobno stvarno pravo 2021, str. 55.
9Glej Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, PF Univerze v Ljubljani, PF Univerze v Mariboru, Ljubljana 2016, str. 1001 – 1002.
10Dodatki k vsem kreditnim pogodbam so določali različna soglasja novega upnika, da soglaša, da so s prilivi družbe Borzen, ki jih prejme novi upnik, najprej poplačane določene druge zapadle obveznosti dolžnika iz naslova stroškov, potrebnih za delovanje sončnih elektrarn.
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 207 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 107 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 420
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.