Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nastala na vozilu obdolženca škoda, pa bi bilo ugotovljeno, da sta obdolženca to dejstvo zavarovalnici lažno zatrjevala z namenom, da bi zavarovalnica iz naslova avtomobilskega zavarovanja obdolženemu S.R. izplačala škodo, bi bili podani znaki tk. im. zavarovalniške goljufije.
Pritožba pomočnice državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje oba obdolženca oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja poskusa goljufije po členu 217/I KZ v zvezi s členom 22 in 25 KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 92. člena ZKP , potrebni izdatki obeh obdolžencev ter nagrada in potrebni izdatki zagovornika bremene proračun.
Zoper sodbo je pomočnica državnega tožilca vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala ugoditev pritožbi tako, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Višji državni tožilec je svojem mnenju, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 377. člena ZKP, predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo, da vsi izvedeni dokazi ne zadoščajo za zaključek, da sta obdolženca poskusila storiti kaznivo dejanje goljufije v škodo zavarovalnice T. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da so na vozilu F, katerega lastnik je bil S.R., ob oplaženju v vozilom G , nastali sledovi oranžne barve ( takšne barve je bilo vozilo G, ki ga je vozil drugoobdolženi). Te sledove na blatniku in vratih je namreč zaznal že delavec zavarovalnice - cenilec škode, kar izhaja iz zapisniku dne 18.11.1993. Le s strokovno analizo in primerjavo barv bi bilo mogoče ta podatek ovreči, vendar ta analiza ni bila opravljena in tega dokaza tudi ni moč več izvesti. Izvedenec cestnoprometne stroke pa tudi ni mogel izključiti po obdolženem P. opisanega gibanja vozila G po zaviranju, ker je gibanje vozila po zasneženem in poledenelem vozišču med zaviranjem največkrat nepredvidljivo, kar pa je v nasprotju z njegovim mnenjem v prvem postopku, da ni verjetno zanašanje v drugem ovinku, kot je zatrjeval ta obdolženca in ko izvedenec ni razpolagal s podatkom, da je to vozilo zaviralo. Poleg tega je izvedenec v dopolnjenem mennju tudi potrdil, da so deformacije na pokrovu motorja vozila F lahko nastale pri udarcu v odbojno ograjo zaradi deformacij nižjih delov. Zato tudi dejstvo, da na ograji ni bilo sledov trčenja, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je pri oceni zagovorov obdolžencev tudi ugotovilo, da se obdolženca do nesreče nista poznala in tudi, da je imel obdolženi S.R. svoje vozilo kasko zavarovano, kar je bilo tudi navedeno v Evro obrazcu, in tako glede na vse izvedene dokaze pravilno ugotovilo, da obdolžencema ni moč dokazati, da bi zavarovalnici z namenom, da bi si R.S. pridobil protipravno premoženjsko korist lažno prikazala, da je med njunima voziloma dne 15.11.1993 po krivdi R.P. prišlo do trčenja, zaradi česar je na vozilu R.S. nastala premoženjska škoda, katere povrnitev je zahteval od zavarovalnice in da naj bi R.S. škodo na svojem avtomobilu povzročil sam na neugotovljne način in na neugotovljenem kraju. Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da do trčenja med vozili sploh ni prišlo in da pri tem tudi ni nastala na vozilu obdolženega R.S. škoda, pa bi bilo ugotovljeno, da sta obdolženca to dejstvo zavarovalnici lažno zatrjevala z namenom, da bi zavarovalnica iz naslova avtomobilskega zavarovanja obdolženemu S.R. izplačala škodo, bi bili podani znaki tk.im. zavarovalniške goljufije.
Glede na navedeno pritožba, ki meni, da je izvedenec vztrajal pri svojem prvotnem mnenju, zaradi česar je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, da sta obdolženca s svojima voziloma res trčila in storila očitano jima kaznivo dejanje, ni utemeljena , zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.