Jedro

Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začne teči od vročitve odločbe, s katero je bil upravni postopek končan, in ne od vročitve popravnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno vloženo zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Maribor, št. 351-1404/2012/14(7120) z dne 6. 5. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožeči stranki in ostalim solastnikom tam navedenega objekta na tam navedenem zemljišču odmeril nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, zaradi nelegalne nadzidave tega objekta. Tožena stranka je z odločbo, št. 35113-37/2014/10-00641114 z dne 3. 11. 2014, zavrnila pritožbo tožnic, pritožbo ostalih dveh zavezancev pa kot nepopolno zavrgla. S sklepom o popravi pomote, št. 35113-37/2014/12/00641114 z dne 1. 12. 2014, je popravila še očitno pisno pomoto v obrazložitvi navedene odločbe.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je bil upravni postopek končan z odločbo tožene stranke. Ta je bila drugi tožnici vročena 8. 11. 2014, prvi tožnici pa 22. 11. 2014 s fikcijo vročitve (tretji in četrti odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Pojasnilo je, da sklep o popravi pomote (z njim je tožena stranka popravila očitno pomoto pri zapisu povzetka pritožbenih navedb) na tek 30 dnevnega roka za vložitev tožbe ne vpliva, zato se je rok za vložitev tožbe iztekel dne 22. 12. 2014. Tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 10. 1. 2015, je vložena po izteku zakonskega 30 dnevnega roka, zato jo je sodišče zavrglo.

3. V pritožbi tožnici uveljavljata zmotno uporabo 223. člena ZUP. Predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje. Navajata, da je bila odločba, ki je bila popravljena s popravnim sklepom zanju neugodna, saj je bila z njo njuna pritožba zavrnjena. V tej odločbi pa je organ napačno ugotovil, da sta bila oba starša, ki sta bila investitorja sporne nadgradnje, že pokojna. Od te ugotovitve dejanskega stanja, ki je bila s popravnim sklepom popravljena, naj bi bila odvisna procesna sposobnost druge tožnice. Zato je v skladu s prvim odstavkom 223. člena ZUP rok za tožbo začel teči šele z vročitvijo sklepa o popravi pomote, to je 11. 12. 2014. Njuna tožba, vložena 10. 1. 2015, je zato pravočasna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je stališče tožnic, da začne rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teči šele od vročitve sklepa o popravi pomote, s katerim je tožena stranka popravila pomoto v obrazložitvi svoje odločbe. Za tako sklepanje ni podlage v 223. členu ZUP, na katerega se tožnici sklicujeta. Ta sicer v tretjem stavku prvega odstavka 223. člena določa, da popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje šele od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe, vendar to ne pomeni, da začne rok za vložitev pravnih sredstev zoper samo odločbo teči šele z vročitvijo popravnega sklepa, kot to zmotno razumeta tožnici. Navedena določba namreč ne ureja rokov in tudi ne posega v rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Določa le, da popravek za stranko neugodne odločbe učinkuje z dnem vročitve sklepa o popravku. Povedano drugače, pomeni le to, da npr. popravek stranki naložene obveznosti, učinkuje šele od dneva popravka, kar je lahko pravno pomembno pri ugotavljanju izpolnitvenega roka. Ne pomeni pa, da odločba kot celota začne učinkovati šele z dnem popravka, oziroma v obravnavani zadevi, da je bil upravni postopek končan z izdajo popravnega sklepa. Upravni postopek je bil končan z izdajo odločbe, s katero je bila pritožba tožnic zavrnjena. Ni bil torej končan z izdajo popravnega sklepa, s katerim je bila le popravljena očitna pomota v obrazložitvi odločbe. Z njim namreč ni bilo odločeno o utemeljenosti pritožbe.

6. Sklicevanje tožnic na to, da naj bi popravni sklep vplival na procesno sposobnost druge tožnice je nerazumljivo. Druga tožnica je kot stranka sodelovala v upravnem postopku. Z odločbo ji je naloženo plačilo nadomestila. Zoper določbo je vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena. Po samem zakonu ji je zato tudi priznana aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Tako ni jasno, kako naj bi popravni sklep vplival na njeno procesno pravico, da kot tožnica vloži tožbo v upravnem sporu. Pritožbeno sklicevanje na to, da je prava neuka stranka, pa tudi ne more voditi do podaljšanja zakonsko določenega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.

7. Ker pritožbeni ugovori niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, ugotovitev datuma vročitve odločbe tožene stranke in datuma vložitve tožbe pa v zadevi ni sporna, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.