Jedro

Četudi mnenje odpustnega psihiatra ne bi bilo pravilno upoštevano pri določitvi datuma invalidnosti, to ne more biti razlog za obnovo postopka. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti bi tožnik ob primerni skrbnosti lahko kvečjemu izpodbijal z rednim pravnim sredstvom. Torej s pritožbo zoper odločbo o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje in priznano pravico do invalidske pokojnine, ne pa z izrednim pravnim sredstvom v obnovi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dopustilo spremembe tožbe z razširitvijo na odškodninski zahtevek (I. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 3. 2022 in sklepa št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 28. 2. 2022, ugotovitev da je datum invalidske upokojitve 14. 8. 2020 ter mu toženec od tega dne izplača invalidsko pokojnino, je zavrnilo (II. tč. izreka). Zavrglo je tožbo v delu, da se spremeni izvedensko mnenje z dne 21. 10. 2021 (III. tč. izreka).

2. Zoper sodno odločbo je tožnik vložil pravočasno laično pritožbo. Izrecno izjavlja, da jo izpodbija v celoti.

Navaja, da po 186. členu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) privolitev toženca za spremembo tožbe ni potrebna, saj je po vložitvi tožbe prišlo do spremenjenih okoliščin. Zaradi malomarnega dela ZPIZ-a in velikega stresa, se mu je zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. Prilaga dopise z dne 28. 2. 2022, 6. 1. 2022 in 5. 1. 2022, naslovljene na A. A., ki da je odškodninsko, kazensko in disciplinsko odgovoren za delo zavoda.

Zatrjuje, da izvid z dne 14. 8. 2020 pri izdaji odločbe o invalidski upokojitvi ni bil upoštevan. Prav tako ni bil upoštevan 1. odst. 108. člena in 2. odst. 111. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) zato je prišlo do hudih kršitev materialnega in ustavnega prava. Predlagana sprememba izvedenskega mnenja je zavržena brez pravne podlage. Za njegove zdravstvene težave je krivo neustrezno zdravljenje avtoimune hemolitične anemije in polipa na želodcu v obdobju 30 let. Od višjega sodišča zahteva takojšnjo ugoditev tožbi zaradi izredno slabega zdravstvenega stanja in popolnoma uničenih živcev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodno odločbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodne odločbe, saj je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V zadevi ni prišlo niti do povsem pavšalno zatrjevanih ustavnih kršitev.

**Predmet sodno socialnega spora**

5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 16. 3. 2022 o zavrnjeni pritožbi zoper sklep z dne 28. 2. 2022. S slednjim je zavržen predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega z odločbo z dne 17. 12. 2021, s katero je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s 17. 6. 2021 in mu je bila od tedaj dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Predlagana obnova upravnega postopka je zavržena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. tč. 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP).

6. Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na odpravo navedenih posamičnih upravnih aktov zavrnjen, predlog za spremembo izvedenskega mnenja z dne 21. 10. 2021 zavržen (III. tč. izreka) ter izrečeno, da se sprememba tožbe z razširitvijo na odškodninski zahtevek ne dopusti (I. tč. izreka).

**K pritožbi zoper zavrnilno II. tč. izreka izpodbijane sodbe**

7. Pravna podlaga za rešitev pritožbe zoper zavrnilno II. tč. izreka prvostopenjske sodbe je podana v ZUP-u. Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku več ni rednega pravnega sredstva je v skladu s 1. tč. 260. člena ZUP-a mogoče obnoviti, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za t. i. stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega upravnega postopka, pa v njem niso uporabljena, ker stranka z njimi ni razpolaga, oz jih brez svoje krivde ni mogla navesti ali uporabiti (2. odst. 261. člena ZUP-a). Vendar takšno procesno stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano.

8. Ni nobenega dvoma, da sta z _odpustnim pismom UKC B. z dne 14. 8. 2020_ v pravnomočno končanem predsodnem postopku razpolagali obe invalidski komisiji. Torej IK I in IK II. Čeprav je v odpustnem pismu res zapisano, da "bolnik ni delazmožen", ta zapis ne pomeni novega dokaza po 1. tč. 60. člena ZUP-a. Četudi mnenje odpustnega psihiatra ne bi bilo pravilno upoštevano pri določitvi datuma invalidnosti, to ne more biti razlog za obnovo postopka. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti bi tožnik ob primerni skrbnosti lahko kvečjemu izpodbijal z rednim pravnim sredstvom. Torej s _pritožbo_ zoper odločbo o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje in priznano pravico do invalidske pokojnine, ne pa z izrednim pravnim sredstvom v obnovi postopka. Bistveno pravilne utemeljitve v 9. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Dejstva, da je tožnik dne 10. 12. 2021 na toženca naslovil zahtevo, da izda potrdilo o pravnomočnosti prvostopenjske odločbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti s 17. 6. 2021 v pritožbi niti ne prereka.

9. V obravnavani obnovi upravnega postopka se ni mogoče uspešno sklicevati na 2. odst. 111. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2), ki sicer res določa, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj. Navedeno določbo ZPIZ-2 je mogoče pravilno uporabiti le v povezavi z 3. odst. 108. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pravico do invalidske pokojnine pridobi z dnem nastanka invalidnosti, če hkrati izpolnjuje predpisano pokojninsko dobo. Prvostopenjsko sodišče zato pravilno razloguje, da je z nastankom I. kategorije invalidnosti tožnik pridobil pravico do invalidske pokojnine na podlagi 41. člena ZPIZ-2 od 17. 6. 2021 dalje, in da ni bilo podlage za priznanje pravice pred navedenim datumom, niti za uporabo 2. odst. 111. člena ZPIZ-2. Pritožba zoper zavrnilno II. tč. izreka sodbe ne more biti uspešna.

**K pritožbi zoper III. tč. izreka o zavrženju tožbe in I. tč. izreka o nedopuščeni spremembi tožbe**

10. Po splošni določbi 11. člen ZPIZ-2 se pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po določbah ZUP-a. V upravnem postopku je zagotovljeno dvostopenjsko odločanje. Sodno varstvo pravic je v skladu s 171. členom ZPIZ-2 mogoče uveljavljati v 30-ih dneh od vročitve odločbe, izdana na drugi stopnji. Zoper mnenja izvedenskih organov ni sodnega varstva, kar pomeni, da ni mogoče uspešno vtoževati izdajo spremembe izvedenskega mnenja IK I z dne 21. 10. 2021. Za meritorno sojenje o tožbi s takšnim zahtevkom ni procesne predpostavke, zato glede na 63. člen v zvezi z 58. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) tožba v tem obsegu z izpodbijano III. tč. izreka sodbe zakonito zavržena.

11. Zakonito ni dopuščena niti predlagana sprememba tožbe z razširitvijo na odškodninski zahtevek. Ni dvoma, da je tožnik šele na obravnavi 4. 7. 2022 (list. 15-18) predlagal razširitev tožbe na vtoževanih 18.000,00 EUR iz naslova odškodninske odgovornosti, češ da bi se mu morala invalidska pokojnina izplačevati že od 1. 1. 2021 in ne šele z dnem 17. 6. 2021. Zavrnitev spremembe je pravilno uprta na 1. odst. 185. člena ZPP, saj je za spremembo tožbe potem, ko je ta že vročena toženi stranki, potrebna njena privolitev. Sodišče sicer lahko dovoli spremembo, čeprav tožena stranka temu nasprotuje, če misli da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Vendar slednje procesno stanje tudi po stališču pritožbenega sodišča ni podano.

Dopustitev spremembe tožbe v sodno socialnem sporu, ki se je začel z izpodbojno tožbo zaradi zavržene obnove predsodnega upravnega postopka, ne bi bila smotrna. Pritožnik se ne more uspešno sklicevati na 186. člen ZPP, ki sicer res določa, da privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni zahtevek, ali uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odst. 181. člena zakona. Postopek v zadevi je pričet z izpodbojno tožbo zaradi odprave posamičnih upravnih aktov o zavrženju obnove pravnomočno končanega upravnega postopka, ugotovitev invalidske upokojitve s 14. 8. 2020 ter izplačilo invalidske pokojnine od tedaj dalje. Pri uveljavljani razširitvi tožbe iz naslova odškodninske odgovornosti ne gre za isti dejanski niti pravni temelj, ki bi nastal po vložitvi tožbe. Pavšalno zatrjevana materialna, odškodninska in kazenska odgovornost direktorja toženega zavoda, navedbe o bistvenem poslabšanju zdravstvenega stanja zaradi domnevno velikega stresa v zvezi s postopkom iz sodno socialnega spora in nekatere druge ne pogojujejo drugačne sodne odločbe od izpodbijane.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

12. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta dokončna odločba in prvostopenjski sklep o zavrženem predlogu za obnovo upravnega postopka pravilna in zakonita, je tožbeni zahtevek na odpravo v skladu z 81. členom ZDSS-1 utemeljeno zavrnilo. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je potrebno pritožbo zoper II. točko izreka sodbe zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

13. Na podlagi 365. člena ZPP je potrebno zavrniti tudi pritožbo zoper zavrženo tožbo o vtoževani spremembi mnenja invalidske komisije z dne 21. 10. 2021 in nedopuščeni spremembi tožbe z razširitvijo na odškodninski zahtevek ter potrditi I. in III. tč. izreka prvostopenjske sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012. 3 Ur. l. RS, št. 88/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.