15. 10. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožice Grilc, Brestanica, na seji 15. oktobra 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 133/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 27. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki določa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Navaja, da je prvi pogoj za upokojitev (tj. starost) izpolnila 19. 6. 2020 z uporabo alternative po 37. členu ZPIZ-2 (znižanje starostne meje zaradi skrbi za dva otroka), vendar je ostala v delovnem razmerju za polni delovni čas še dve leti do vključno 17. 6. 2022, upokojila pa se je 18. 6. 2022. Meni, da je bila prikrajšana pri odmeri starostne pokojnine, saj naj bi ji bilo zaradi upoštevanja alternative po 37. členu ZPIZ-2 priznano ugodnejše vrednotenje samo za eno leto podaljšane delovne dobe, ki je bila oddelana po 60. letu starosti. To pa naj bi bilo v neskladju s 14. členom Ustave. Pobudnica meni, da je podaljšana delovna doba posebna postavka v ZPIZ-2 in bi morala biti enako ovrednotena za vse, ne glede na to, kdaj je bil izpolnjen prvi pogoj za upokojitev. Brez izpolnitve prvega pogoja za upokojitev naj tudi podaljšane delovne dobe in pravice do delne pokojnine ne bi bilo. Iz navedenega naj bi bilo jasno razvidno, da so upokojenci (med katere spada tudi sama), ki so vstopili na trg dela pred 20. letom starosti in izpolnili prvi pogoj z uporabo alternative ter ostali v delovnem razmerju, še naprej diskriminirani in jim ne pripadajo enaki odmerni odstotki za podaljšano delovno dobo, zato pa jim posledično ni odmerjena najugodnejša pokojnina. V ponazoritev pobudnica prilaga odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju in odmeri njene starostne pokojnine. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči, da mora ZPIZ-2 določati, da bo podaljšana delovna doba ovrednotena enako za vse, ne glede na čas izpolnitve prvega pogoja za upokojitev, in da bo pri odmeri upoštevano ugodnejše vrednotenje podaljšane delovne dobe iz prvega odstavka in osmega odstavka 37. člena ZPIZ-2.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik