Jedro

Sklicevanje na četrti odstavek 382. člena ZPP, da je revizija dovoljena tudi zoper sklep o izdaji začasne odredbe ni utemeljeno, ker je treba upoštevati tudi prvi odstavek 400. člena ZPP, po katerem je dovoljena revizija le zoper sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Z izdajo sklepa o začasni odredbi pa postopek ni pravnomočno končan.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je revizijo tožnice z dne 20.4.1996 zoper sklep o začasni odredbi kot nedovoljeno zavrglo. Tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo iz razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) in predlagala, da revizijsko sodišče revizijo dovoli in odloči v skladu z zakonom. V obrazložitvi revizije je med drugim navajala, da gre v primeru, ko je vložen predlog za izdajo začasne odredbe, za postopek, ki mora biti pravnomočno končan ter je sam zase zaključena celota. Po 2. točki četrtega odstavka 382. člena ZPP je revizija vselej dovoljena ne glede na določilo drugega in tretjega odstavka tega člena v sporih iz delovnih razmerij. Tožnica tudi graja sodišče prve stopnje, ki naj ne bi upoštevalo sklepa sodišča druge stopnje in opozarja na sklep sodišča, ki je sodišču prve stopnje naročilo, katera pravna in dejanska opravila mora opraviti. Tožnica je naknadno predložila k reviziji še sodbo sodišča prve stopnje, in sklep sodišča druge stopnje, kjer pa je tožnica L.G. V vlogi, s katero sta bili odločbi poslani, se tožnica sklicuje tudi na določilo prvega odstavka 400. člena ZPP.

Revizija je bila v skladu z določili 390. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki na revizijo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava. To določilo se uporablja tudi v primeru revizije zoper sklep. Revizijsko sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je utemeljeno zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi sklepa ter se z njimi strinja tudi revizijsko sodišče, zato jih ne ponavlja. Res je, da je v četrtem odstavku 382. člena ZPP določeno, da je izjemoma revizija vselej dovoljena tudi, kadar gre za tožbeni zahtevek iz drugega in tretjega odstavka tega člena, v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju tega odstavka, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 382. in prvega odstavka 400. člena ZPP, to je zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V obravnavani zadevi je v teku postopek zaradi razveljavitve sklepa sveta Javnega zavoda in je sklep, ki je bil izdan po predlogu za izdajo začasne odredbe, le sklep, ki je bil izdan pred pravnomočnim končanjem postopka v sporu za razveljavitev sklepa, ki ga je izdal svet zavoda. Sklep o začasni odredbi, ki se uporablja v izvršilnem postopku, se izda po določilu prvega odstavka 19. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda, vendar z izdajo tega sklepa postopek, ki je v teku, ni pravnomočno končan, ampak bo v obravnavani zadevi pravnomočno končan, ko bo odločeno o zakonitosti sklepa zavoda, ki ga tožnica izpodbija.

Revizija zaradi povedanega ni utemeljena, zato je revizijsko sodišče, na podlagi določila 393. člena ZPP, revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti inn neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).