Jedro

Odlok o PUP v 8. členu, ki ureja merila in pogoje za prometno urejanje, sicer določa, da morajo slepo zaključene ceste imeti obračališče, vendar pa to s predmetom tega upravnega spora, to je lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, ni neposredno povezano. Investitorka je namreč pridobila potrebna soglasja lokalne skupnosti in komunalnih služb ter izkazala, da je urejen dostop z javne ceste do novo zgrajenega objekta, kar je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja za predvidene objekte. Ni pa predmet tega upravnega spora presoja skladnosti ureditve A. ceste s PUP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS v ponovljenem postopku v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS I Up 848/2002-2 z dne 10. 3. 2004 zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 7. 2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Bežigrad, z dne 26. 2. 2001, s katero je prvostopni upravni organ investitorki Z.M. izdal lokacijsko dovoljenje za izgradnjo treh stanovanjskih dvojčkov s pripadajočo zunanjo, komunalno in prometno ureditvijo, na zemljišču parc. št. 27 in 28 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je ugotovila, da je po veljavnem PUP na predmetnih zemljiščih možna gradnja stanovanjskih objektov, tudi dvojčkov, da je investitorka izkazala, da ima pravico graditi na teh zemljiščih ter, da so bila pridobljena vsa predpisana soglasja pristojnih organov in organizacij in so tako za izdajo izpodbijanega dovoljenja izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Zavrnila je ugovore, ki se nanašajo na ureditev Ž. ulice, saj to vprašanje ni stvar tega postopka.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi ter razlogom tožene stranke. Pojasnjuje, da je bila v ponovljenem postopku opravljena glavna obravnava, na kateri je sodišče vpogledalo v predložene upravne in sodne spise ter zaslišalo tožnika M.P. in J.Š. Iz njunih izpovedb ter tožbenih navedb je razvidno, da so glavni razlogi, zaradi katerih tožniki nasprotujejo predmetni gradnji, nedokončana izgradnja A. ulice in prometne težave na njej. Določba 8. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja...(v nadaljevanju Odlok o PUP), ki velja za območje nameravanega posega, res predvideva, da morajo imeti slepo zaključene ceste obračališče, kar pa s tem upravnim sporom ni povezano. To je problem upravljalca ceste, ki bi moral v skladu z določili PUP to zagotoviti. Investitorka je pridobila potrebna soglasja lokalne skupnosti in komunalnih služb, iz lokacijske dokumentacije pa je razvidno, da z dostopom do novo zgrajenega objekta ne bi smelo biti težav. Tožbeni ugovori v zvezi z osončenjem, ki se dejansko nanašajo na sporne objekte, pa so neupoštevni, saj sosedje kot mejaši lahko izpodbijajo lokacijsko dovoljenje le iz razlogov, če bi se iz tega razloga njim poslabšali bivalni pogoji. Druge tožbene ugovore pa je zavrnilo kot pavšalne.

3. Tožniki v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge. Navajajo, da je sodišče prve stopnje sicer izvedlo predlagano zaslišanje strank, vendar pa je njuni izpovedbi povsem napačno razlagalo. Oba zaslišana sta očitno prepričala tudi sodišče, da je bistveni razlog nasprotovanja predvideni gradnji neurejeno prometno stanje A. ulice. Vendar pa te okoliščine sodišče ni štelo za pomembno oziroma je ugotovilo, da to ni predmet te upravne zadeve. Takšna ugotovitev pa je absurdna. Obstoječi del A. ulice, ki služi za dostop do njihovih hiš, je že sedaj neustrezen, kaj bo šele potem, ko bo dodatno obremenjen z novimi uporabniki. Obravnavana novogradnja bi bila dopustna le pod pogojem, da bi bila v tem delu A. ulica ali dvosmerna v širini 5 do 5,5 m ali enosmerna z obračališčem. Pristojni soglasodajalec je izdal soglasje h gradnji kot da bi šlo za dvosmerno ulico. To bi moral ugotoviti že upravni organ na prvi stopnji in vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrniti, ker niso izpolnjeni splošni pogoji PUP. Tako sodišče še vedno ni v celoti in popolno ugotovilo dejanskega stanja. Štelo je, da je pravica investitorke zgraditi na svojem zemljišču nove stanovanjske objekte močnejša od pravice tožnikov, da se ubranijo pred motenjem in je zato prekršilo načelo enakopravnega obravnavanja strank. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo kot prepoznega dokaz, predložen na glavni obravnavi, namreč dopis z dne 28. 11. 2001. Ne gre za tožbeno novoto, saj so tožniki sporno soglasje izpodbijali v vseh dosedanjih vlogah. Sodišče ni presojalo tožbenih ugovorov zoper mnenje tožene stranke, da v danem primeru specialne določbe derogirajo njegove splošne določbe. Tožniki nasprotujejo predvideni gradnji zaradi kršenja splošnih meril in pogojev v PUP ter zaradi bistvenega poslabšanja obstoječih bivalnih pogojev. Gradnja novih stanovanjskih objektov ni mogoča, dokler ne bodo za to izpolnjeni prometni pogoji.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki je v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterij iz drugega odstavka navedenega člena, se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je pravnomočnost lokacijskega dovoljenja po ZUN pogoj za njegovo izvršljivost. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo treh stanovanjskih dvojčkov s pripadajočo zunanjo, komunalno in prometno ureditvijo. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN v drugem odstavku 54. člena določa, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave in druge posege v prostor, na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Ta se med drugim pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih (55. člen ZUN). Ni sporno, da zemljišča predmetnega posega ležijo v območju, ki ga ureja Odlok o PUP. Za to morfološko enoto so podrobna merila in pogoji določeni v 13. členu Odloka o PUP, ki dovoljuje gradnjo vertikalnega gabarita do P+1+M, indeks pozidanosti do 0,40 in tip zazidave: prosto stoječe hiše ali dvojčki. Glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo treh stanovanjskih dvojčkov z vertikalnim gabaritom P+M in indeks pozidanosti do 0,40, tudi po presoji Vrhovnega sodišča predvidena gradnja ustreza zahtevam Odloka o PUP. To velja tudi glede skupnih meril in pogojev Odloka o PUP, ki so bili prav tako, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, pravilno uporabljeni v postopku pred upravnim organom.

8. Že sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni ugovor glede neurejenega prometnega stanja A. ulice kot slepo zaključene ceste brez obračališča. Odlok o PUP v 8. členu, ki ureja merila in pogoje za prometno urejanje, sicer določa, da morajo slepo zaključene ceste imeti obračališče, vendar pa to s predmetom tega upravnega spora, to je lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, ni neposredno povezano. Investitorka je namreč pridobila potrebna soglasja lokalne skupnosti in komunalnih služb ter izkazala, da je urejen dostop z javne ceste do novo zgrajenega objekta, kar je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja za predvidene objekte. Ni pa predmet tega upravnega spora presoja skladnosti ureditve A. ceste s PUP.

9. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da sodišče ni presojalo vseh tožbenih navedb in je zato sodba pomanjkljiva. Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba vsebuje navedbe o odločilnih dejstvih, navedbe razlogov za odločitev ter odgovore na tožbene navedbe. Iz izpodbijane sodbe je tako tudi razvidno, da je pri presoji dovoljenosti obravnavanega posega v prostor treba upoštevati tako skupna merila in pogoje Odloka o PUP, kot tudi podrobna merila in pogoje, ki se nanašajo na posamezna območja urejanja oziroma morfološke enote in posege podrobneje opredeljujejo ali omejujejo. V tem primeru pa A. cesta ni poseg v prostor, ki bi bil obravnavan v izpodbijanem lokacijskem dovoljenju.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi 14. člena v času odločanja veljavnega ZUS zavrnilo tožbeni ugovor, da naj bi bilo investitorki na istem zemljišču najprej izdano lokacijsko dovoljenje za poslovno stavbo in še pred odpravo tega izpodbijano lokacijsko dovoljenje. Tožniki v postopku pred upravnim organom tega ugovora niso uveljavljali. Po tretjem odstavku 14. člena ZUS pa stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Upravni spor je sodna kontrola zakonitosti upravnega akta, kar pa se praviloma presoja glede na dejansko in pravno stanje zadeve v času odločanja upravnega organa, ki odloča o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi, v tem primeru je to ob odločanju prvostopnega upravnega organa.

11. Utemeljen pa je pritožbeni ugovor, da dopisa Oddelka za gospodarske javne službe in promet Mestne občine L. z dne 28. 11. 2001 ni mogoče opredeliti kot tožbeno novoto. Omenjeni dopis se nanaša na izdano soglasje MOL z dne 9. 6. 2001, ki so ga tožniki sicer pavšalno izpodbijali že v postopku pred upravnim organom. Glede na navedeno ter dejstvo, da je dopis datiran z dnem 28. 11. 2001, torej že po vložitvi tožbe (18. 9. 2001), bi ga sodišče prve stopnje moralo presojati. Ugotovljena kršitev pa po presoji pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot ugotavljajo že pritožniki, sporni dopis namreč ni bistvenega pomena za odločitev v obravnavanem primeru. Gre namreč le za pojasnilo, ki so ga tožniki zahtevali od soglasodajalca v zvezi z danim soglasjem, ki je sicer priloženo lokacijski dokumentacij in katerega predmet je varen dostop z javne ceste do novozgrajenih objektov.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ki pri izpodbijani sodbi tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.