Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Moč sodne poravnave ima le zapisnik o sporazumu strank glede obstoja terjatve in časa njene dospelosti. Tudi, če je v tem zapisniku omenjena kaka pogodba, ta zgolj zaradi te omembe (ne da bi bila v sporazumu tudi povzeta oz. postala njegova vsebina), še ne pridobi moč sodne poravnave. Tudi neobrazložen ugovor predstavlja podlago za preizkus zakonitosti in pravilnosti sklepa o izvršbi. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni podana kaka od kršitev postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, ter ali ne obstajajo razlogi, zaradi katerih se mora izvršilni postopek po uradni dolžnosti ustaviti.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo dolžničinemu ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo.
Zoper ta sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnica in predlaga spremembo. Zatrjuje, da sta se stranki v zapisniku o sporazumu o obstoju terjatve in času njene dospelosti sklicevali na pogodbo o zastavi nepremičnin. Ta pogodba pa določa, da nastane denarna terjatev upnice takrat, ko dolžnica preneha vračati kredit in ga mora namesto nje vrniti upnica. Iz predloga za zavarovanje denarne terjatve upnika pa izhaja, da je prvi obrok kredita zapadel v plačilo 1.3.1992, vsak nadlednji obrok pa prvega dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude plačila enega obroka in po treh neuspešnih opominjanjih zapade celotno neodplačano posojilo takoj v plačilo in ga mora izplačati Z. Ob sklepanju sporazuma so bile tako strankam znane njihove obveznosti. Sicer pa dolžnica sklepa o izvršbi ni izpodbijala zaradi tega, ker terjatev še ni zapadla, marveč le s pavšalnim ugovorom, ki pa ni utemeljen. Tudi iz celotne korespondence med upnico in dolžnico jasno izhaja, da se dolžnica zaveda zapadlosti celotnega dolga.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, ima moč sodne poravnave le zapisnik o sporazumu strank glede obstoja terjatve in časa njene dospelosti (251.c člen ZIP). Tudi, če je v tem zapisniku omenjena kaka pogodba, ta zgolj zaradi te omembe (ne da bi bila v sporazumu tudi povzeta oziroma postala njegova vsebina) še ne pridobi moč sodne poravnave. Zato je brez pomena upničino sklicevanje na pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 27.1.1992 in na izpolnitev odložnega pogoja, ki je po tej pogodbi pomemben za dospelost upničine terjatve.
Relevanten je torej le čas dospelosti terjatve, ki izhaja iz zapisnika o sporazumu strank (1. odstavek 251. c člena ZIP). In ker ta čas (1.2.1997), še ni nastopil, omenjeni sporazum (še) ni izvršljiv (19. člen ZIP).
Res je, da ugovor ni obrazložen. Vendar tudi tak predstavlja podlago za preizkus zakonitosti in pravilnosti sklepa o izvršbi. Sodišče mora namreč po uradni dolžnoti preizkusiti ne le, ali ni podana kaka od kršitev postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, marveč tudi, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno (2. odstavek 365. člena ZPP), ter ali ne obstajajo razlogi, zaradi katerih se mora izvršilni postopek po uradni dolžnosti ustaviti (1. odstavek 68. člena ZIP). In ker je dospelost terjatve materialnopravna predpostavka, je zgrešen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo meje preizkusa z neobrazloženim ugovorom izpodbijanega sklepa o izvršbi.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).