Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik prekoračil pritožbeni rok, zato je njegovo pričakovanje, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep opr. št. III U 34/2013-13 uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila prošnjo A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnik) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici, št. III U 34/2013-13 z dne 2. 10. 2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici III U 34/2013-13 z dne 2. 10. 2013, s katerim je bilo sklenjeno, da se kot prepozno zavrže njegova pritožba zoper sklep istega sodišča opr. št. III U 34/2013-9 z dne 4. 7. 2013, s katerim je sodišče zaradi neplačila sodne takse tožbo štelo za umaknjeno.

Po določbi tretjega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) v zvezi z 82. členom istega zakona se pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu na prvi stopnji, lahko vloži v 15-ih dneh od vročitve prepisa sklepa strankam. Iz vročilnice izhaja, da je bila tožniku dne 3. 10. 2013 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da mora sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, ki se je pričel šteti z naslednjim dnem. Ker pisanja ni dvignil v 15-ih dneh mu je bil navedeni sklep po fikciji vročen dne 18. 10. 2013, ko je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo. Zadnji dan roka je bil 2. 11. 2013, ko je bila sobota, zato se je rok iztekel dne 4. 11. 2013. Tožnik je pritožbo vložil dne 5. 11. 2013, zato jo je predsednik senata sodišča prve stopnje pravilno brez naroka zavrnil v skladu s prvim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. Glede na navedeno je pričakovanje tožnika, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep opr. št. III U 34/2013-13 z dne 2. 10. 2013 uspel, v nasproti z izidom v podobnih zadevah (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 93/2009 z dne 13. 3. 2009). Zato je utemeljeno zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev Bpp.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve njegovih zakonitih pravic v postopku. Toženi stranki očita, da pri odločitvi o dodelitvi brezplačen pravne pomoči ni obravnavala vsebinskih razlogov, ampak je svojo odločitev utemeljila na tem, da naj bi zaradi prekoračitve pritožbenega roka ne imela nikakršnih možnosti za uspeh v nadaljnjem postopku. Pri tem ni upoštevalo bistvenih kršitev, ki jih je bil deležen v postopku zaradi katerih mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je bilo sodišču vseskozi znano njegovo gmotno stanje bi ga moralo, v skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-69/2007 v kateri je Ustavno sodišče presojalo ustavnost 22. člena ZUS-1, v pravnem pouku podučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Zato je kot pravno neuka stranka tudi prekoračila pritožbeni rok oziroma so bile vse pritožbe zavrnjene. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in mu dodeli brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je sodišču predložila spis Bpp 334/2013, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, ki temelji na podatkih v spisu Bpp 334/2013, pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev zato sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Tožnik v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, na katerem je tožena stranka utemeljila izpodbijano odločbo. Med tožnikom in toženo stranko ni sporno, da je tožnik prekoračil pritožbeni rok zato je upoštevaje že navedeno ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pričakovanje tožnika, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep opr. št. III U 34/2013-13 uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Po mnenju sodišča pa tožeča stranka z zatrjevanimi kršitvami tudi ne izkazuje obstoja kršitve 25. člena Ustave RS. V skladu s prvim odstavkom 32. člena mora prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložiti prosilec za brezplačno pravno pomoč. V pravnem pouku sklepa, v katerem predlaga tožnik odobritev brezplačne pravne pomoči, je bil tožnik opozorjen, da lahko vlaga pravna sredstva v določenem roku in po pooblaščencu, ki je opravil pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Po določbah drugega člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določata zakon. Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu pa je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Glede na navedeno je bila tožeča stranka tista, ki bi zaradi uresničitve svoje pravice do sodnega varstva morala v zadevi podati zahtevo za brezplačno pravno pomoč. Ni pa dolžnost sodišča, da jo v pravnem pouku tako, kot napačno meni tožeča stranka na to možnost opozarja.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.