Jedro

Za obstoj toženkine v pobot uveljavljene terjatve zadostuje ugovor in ne oblikovalna tožba

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 1.775,21 EUR z zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2010 dalje, nadalje, da obstoji terjatev tožene stranke v višini 748,30 EUR in po pobotanju odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 67469/2010 z dne 19. 5. 2010 ostane v veljavi v prvem odstavku glede glavnice v višini 1.352,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2012 dalje do plačila. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, prav tako izrek o izvršilnih stroških. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

2. Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da v izpodbijanem delu razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. V pritožbi tožnik navaja, da v zavrnilnem delu sodba nima razlogov in je brez podlage in je podana bistvena kršitev določb postopka. Obstaja tudi nasprotuje med razlogi sodbe in zatrjevanjem strank in listinami, poleg tega sodišče ni ocenilo dokazov. Tožnik je vsa dogovorjena dela v kopalnici izvedel v celoti in strokovno. Sodišče prve stopnje je pretirano sledilo izvedencu, ki je ugotovil cene na dan izdelave mnenja, te cene pa so nižje od cen v letu 2010, ko je tožnik opravil delo. Sodišče bi moralo oceniti vse okoliščine primera in upoštevati ekonomsko moč prebivalstva, ki pada iz leta v leto. Sodišče ne bi smelo upoštevati pobotnega ugovora, toženka bi lahko zahtevala znižanje plačila zgolj z oblikovalno tožbo. Toženka z ničemer ni dokazala, da so bila dela po računu D. Č. dejansko izvedena in plačana. Izvedenec je na pamet ocenil neke stroške. Sodišče bi moralo tožniku priznati vse stroške.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v obsodilnem delu in v delu, ko je zavrnjen toženkin pobotni ugovor v znesku 1.247,15 EUR, saj se toženka ne pritožuje.

6. Med pravdnima strankama je bila sklenjena ustna pogodba o delu, s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik proti plačilu za toženko obnovil kopalnico. Med pravdnima strankama je bila sporna vrednost opravljenega dela. Vrednost tega dela je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca A. A. Izvedenčeve ugotovitve so prepričljive in strokovno obrazložene in je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vrednost tožnikovega dela na podlagi izvedenskega mnenja. S trditvami v pritožbi, da je sodišče prve stopnje pretirano sledilo izvedenskemu mnenju in da so bile cene del v letu 2010 višje kot v letu 2014, toženec izraža nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem, vendar ta pritožbeni razlog ni podan, glede na to, da je po ugotovitvah sodišča prve stopnje izvedeniško mnenje prepričljivo in strokovno. Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niso podane, saj niso obrazložene in konkretizirane, zgolj pavšalno sklicevanje na besedilo ZPP, ki navaja kršitve pa za uveljavljanje tega pritožbenega razloga ne zadostuje. Pravilno je sodišče odločilo tudi o pobotnem ugovoru v zvezi z zamakanjem odtokov in tuš stene v znesku 748,30 EUR. Stroške sanacije tožnikovih napak je ugotovilo na podlagi izvedeniškega mnenja in pričanja D. Č., ki je opravil sanacijo zamakanja zaradi tožnikovega nestrokovnega dela, tako da so neutemeljene pritožbene trditve, da toženka ni dokazala, da so bila opravljena sanacijska dela. Za obstoj toženkine v pobot uveljavljene terjatve zadostuje ugovor in ne oblikovalna tožba, kot trdi pritožba in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na obširne razloge in pravilne razloge sodišča prve stopnje.

7. Glede na uspeh v pravdi je tudi pravilna odločitev o pravdnih stroških.

8. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnika zavrniti in v zavrnilnem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

9. Toženka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške odgovora na pritožbo, saj se ti stroški ne morejo opredeliti kot za pravdo potrebni stroški. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.