Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je s svojimi navedbami ugovarjala zaključku organa, da ureditvene inšpekcijske odločbe, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice ni izvršila. Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu posredovan dopis, iz katerega smiselno izhaja način izvršitve odločbe, tako, da se je "sistemsko onemogočilo naročanje artiklov, ki so v prometu kot neembalirana živila". Prvostopenjski organ se do vsebine navedenega dopisa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil, niti se do teh ugovorov ni opredelil pritožbeni organ. S pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti vsebine izvršilnega naslova, so pa relevantni ugovori, ki se nanašajo na samo izvrševanje ureditvene inšpekcijske odločbe. Izvršba s prisilitvijo, torej z denarno kaznijo, namreč ni potrebna, ker je obveznost izpolnil.
Tožbi se ugodi. Sklep o dovolitvi izvršbe Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OE Ljubljana št. U06103-1981/2020/5 z dne 7. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
Uvodno o upravnem postopku
1.Prvostopenjski organ je na podlagi določbe 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal Sklep o dovolitvi izvršbe v katerem je ugotovil, da je odločba Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Ljubljana, št. U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice, postala pravnomočna 29. 6. 2020 in izvršljiva 24. 7. 2020 in se zato dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka); odločil, da mora stranka v roku sedem (7) dni od dneva vročitve tega sklepa izpolniti odrejene ukrepe v skladu z izvršljivo odločbo iz prve točke tega sklepa, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 1.000 EUR (2. točka izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa (3. točka izreka).
2.Odločitev je utemeljil z ugotovitvijo, da je bil dne 29. 7. 2020 opravljen kontrolni pregled izvršitve ukrepov odrejenih z odločbo št. U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020. Ugotovljeno je bilo, da stranka še vedno ni uredila zaščite nad vrati sprejema mesnice. Na pregledu je bil posredovan izpis "Prijava napak v poslovalnicah", št. zahtevka 97018 z dne 18. 6. 2020, iz katerega je razvidno, da je poslovalnica podala zahtevo za ureditev nadstreška nad vrati. Posredovan je bil tudi izpis, zahtevek št. 95830 z dne 21. 2. 2020, iz katerega izhaja, da je poslovodja podala zahtevek za ureditev nadstreška.
3.Tožena stranka je pritožbo zoper uvodoma citirani sklep zavrnila na podlagi ugotovitve, da je bilo pri kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 29. 7. 2020 ugotovljeno, da stranka še vedno ni uredila zaščite nad vrati sprejema mesnice, vsi pritožbeni ugovori pa se nanašajo v celoti na pravnomočno odločbo, ne pa na izvršbo samo, kot določa 292. člen ZUP.
Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu
4.Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, neuporabe oziroma nepravilne uporabe materialnega prava, nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
5.Pojasnjuje, da je bila pristojna inšpektorica po elektronski pošti še pred izdajo izpodbijanega sklepa obveščena in ji je bila posredovana tudi obrazložitev sprejetih ukrepov glede na izdano odločbo U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020. Obveščena je bila, da izvedba sporne obveznosti zaradi zahtev prostorskih aktov ni možna in je bil o navedenem obveščen oddelek za nadzor kakovosti in varnosti procesov dne 30. 7. 2020. Dne 14. 8. 2020 je zavezanec na pristojno inšpektorico naslovil elektronsko pošto in dodatno k temu dodal pojasnilo, da je bila odločba, ki je bila predmet sklepa o dovolitvi izvršbe, izvršena. Prvostopenjski organ bi svoj pregled moral zaključiti in upravni postopek ustaviti, vendar vse do danes tega ni storil.
6.Očitek neuporabe oziroma nepravilne uporabe materialnega prava tožeča stranka utemeljuje z ugotovitvijo, da je bila določba 298. člena ZUP uporabljena nepravilno, saj je tožeča stranka pritožbene navedbe navajala izključno in samo v smeri izvajanja sklepa o izvršbi in da je bilo dejanje, kot se zahteva od zavezanca, izvršeno, o čemur tožena stranka ni odločala in s tem kršila načelo varstva pravic strank in javnih koristi kot je določeno v 7. členu ZUP.
7.V primeru ne ugoditve tožbi bo nastalo nezakonito stanje, ko tožeča stranka kot zavezanka ne ve ali je zadostila pravnomočni odločbi Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OE Ljubljana št. U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020 in s tem sklepu o dovolitvi izvršbe Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin št. U06103-1981/2020/5 z dne 7. 8. 2020 ter ali lahko v nadaljevanju pričakuje izrek denarne kazni ter ali je postopek izvršbe zaključen. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe v celoti razveljavi in postopek izvršbe ustavi ter s tem razveljavi vsa morebitna do sedaj izvršena dejanja v sklopu izvršbe s prisilitvijo.
8.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane sodbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Zavrača tožbeno navedbo, da se je higienski minimum zagotovil s spremembo sistema HACCP ter da je bila s tem odločba z dne 23. 6. 2020 izvršena. Iz dokumentov zadeva namreč izhaja, da je tožeča stranka organ prve stopnje res obvestila o navedenem, vendar je ta tožečo stranko opozoril, da "elektronsko sporočilo brez opisanih postopkov izvedbe - torej spremembe HACCP" ni dovolj, da torej pričakujejo uraden dokument iz katerega bo razvidna sama sprememba HACCP. Tega dokumenta tožeča stranka upravnemu organu ni posredovala niti do izdaje tega odgovora na tožbo.
Oprava glavne obravnave
9.Sodišče je v zadevi 24. 10. 2023, v odsotnosti pravilno vabljenih strank, opravilo narok za glavno obravnavo in v dokazne namene vpogledalo in prebralo vse listine upravnega spisa priloženega sodnemu spisu ter priloge tožeče stranke od A1 do A10, zavrnilo pa je v tožbi predlagani vpogled v listine, ki so sestavni del upravnega spisa.
10.Tožba je utemeljena.
11.V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je v izpodbijanem sklepu o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je odločba Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Ljubljana, št. U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice, postala pravnomočna 29. 6. 2020 in izvršljiva 24. 7. 2020, zato je bila dovoljena njena izvršba z dodatnim rokom za izpolnitev ter kot prisilno sredstvo zagrožena denarna kazen v znesku 1.000 EUR, če tožeča stranka naložene obveznosti v tem roku ne bo izpolnila.
12.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da po prvem odstavku 298. člena ZUP organ, ki opravlja izvršbo, prisili zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo, če je dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna. Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku; če stori zavezanec med tem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa se mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (drugi odstavek te določbe). Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
13.Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je organ svojo odločitev oprl na zgoraj citirani prvi odstavek 298. člena ZUP, po tem, ko je po dokončnosti odločbe Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Ljubljana, št. U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020, dne 29. 7. 2020 opravil ponovni pregled na terenu in ugotovil, da tožnik naložene obveznosti z odločbo z dne 23. 6. 2020 ni opravil. Zato je z izpodbijanim sklepom dovolil njeno izvršbo, določil ponovni rok za izpolnitev teh obveznosti in tožeči stranki v primeru, če obveznosti ne bo izpolnila kot naloženo, zagrozil z denarno kaznijo.
14.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da zavezanec ni izvršil odrejenega inšpekcijskega ukrepa in da je bil na pregledu posredovan <em>"izpis "Prijava napak v poslovalnicah" št. zahtevka 97018 z dne 18. 6. 2020, iz katerega je razvidno, da je poslovalnica podala zahtevo za ureditev nadstreška nad vrati in izpis, zahtevek št. 95830 z dne 21. 2. 2020, ko je poslovodja, že po opravljenem izobraževanju, kjer je bilo rečeno, da mora biti urejena zaščita nad vrati, podala zahtevek za ureditev nadstreška.</em>
15.Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi ne nasprotuje ugotovitvi, da inšpekcijski ukrep iz odločbe št. U06103-1981/2020/2 z dne 23. 6. 2020, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice, ni bil izvršen, pojasnjuje pa, da izvršitev tega ukrepa zaradi zahtev prostorskih aktov ni bila mogoča in obenem zatrjuje, da se je z inšpekcijsko odločbo zasledovani namen (pri izreku ukrepa) izvršil s spremembo sistema HACCP in o tem organ obvestil še pred izdajo izpodbijanega sklepa.
16.Sodišče torej ugotavlja, da je tožeča stranka s svojimi navedbami ugovarjala zaključku organa, da ureditvene inšpekcijske odločbe z 23. 6. 2020 ni izvršila. Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu dne 3. 8. 2020 posredovan dopis (po elektronski pošti), iz katerega smiselno izhaja način izvršitve odločbe z dne 23. 6. 2020, tako, da se je "sistemsko onemogočilo naročanje artiklov, ki so v prometu kot neembalirana živila". Prvostopenjski organ se do vsebine navedenega dopisa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil. Navedeni ugovor (izvršitve odločbe z dne 23. 6. 2020) je tožeča stranka obširno pojasnila tudi v pritožbi, vendar sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da se do teh ugovorov ni opredelil niti pritožbeni organ, ampak jih je pavšalno zavrnil s sklicevanjem na 292. člen ZUP, češ da se vsi nanašajo na pravnomočno odločbo in ne na izvršbo. Sodišče sicer pritrjuje toženi stranki, da s pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti vsebine izvršilnega naslova, vendar se zgoraj povzeti tožnikovi ugovori, podani v predmetnem prvostopenjskem izvršilnem postopku, po presoji sodišča nanašajo na samo izvrševanje ureditvene inšpekcijske odločbe in so torej relevantni za odločitev v tej zadevi. Tožnik namreč zatrjuje ravno to, da izvršba s prisilitvijo, torej z denarno kaznijo, ni potrebna, ker je obveznost izpolnil. Ker pa, kot rečeno, organa obeh stopenj na te tožnikove navedbe nista argumentirano odgovorila, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
17.Po povedanem je tožba utemeljena, zato je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral opraviti ponoven ogled na kraju, na katerega naj povabi tudi tožnika, ter po potrebi izvesti dodatne dokaze, in nato v zadevi ponovno odločiti ter argumentirano odgovoriti na tožnikove ugovore.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7, 292, 298, 298/1
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.