Jedro

Tožena stranka je z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi uradnih podatkov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišče v Celju Bpp 1544/2017 z dne 26. 9. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prosilkino prošnjo za dodelitev BPP, v zvezi s postopkom opr. št. ZSV 594/2017, kot neutemeljeno. Zavrnitev temelji na ugotovitvi, da prosilka živi v skupnem gospodinjstvu s partnerjem A.A. in mladoletno hčerko B.B. Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je sodišče ugotovilo, da je prosilkin mož, ki se skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilke, lastnik 5/8 deleža nepremičnine k.o. ..., parc. št. 379/2, 529, 378, 537, *19/1, 534, 530, *18, 379/1, 536, 538, 535/1 in 535/2. Navedene nepremičnine po podatkih GURS v naravi predstavljajo zemljišča in nestanovanjske stavbe, katerih skupna vrednost znaša 24.762,14 EUR, pri čemer 5/8 delež A.A. znaša 15.476,34 EUR in tako prosilka presega znesek 14.042,88 EUR, določen ob upoštevanju določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

2. Tožnica odločitvi oporeka in vlaga tožbo zaradi kršitve z Ustavo RS zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva, kot tudi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Tožena stranka je napačno upoštevala materialni kriterij tožničine družine. Tožnica skupaj z družino namreč stanuje na stari domačiji z ohišnico, ki obsega zemljiške parcele navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, katerih solastnik v višini 5/8 deleža je tudi njen mož. Tožnica je v času vložitve tožbe zaposlena za določen čas od 18. 9. 2017 do 30. 11. 2017 in prejema nizko mesečno plačo, njen partner je brezposeln in delovni invalid III. kategorije ter na podlagi odločbe ZPIZ z dne 30. 7. 2010 upravičen do nadomestila v višini 390,50 EUR od 1. 7. 2010 dalje. Če bi tožena stranka upoštevala vse relevantne okoliščine, bi bila odločitev drugačna. Tožnica izpolnjuje tako subjektivni, kot objektivni kriterij, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter podrejeno, da se prošnji tožnice ugodi in ji odobri BPP. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, odločilni za sprejeto odločitev tožene stranke. Na podlagi tako pridobljenih uradnih podatkov, iz katerih izhaja, da je tožničin partner lastnik 5/8 deleža nepremičnine k.o. ..., parc. št. 379/2, 529, 378, 537, *19/1, 534, 530, *18, 379/1, 536, 538, 535/1 in 535/2, katerih vrednost po podatkih GURS znaša 24,762,14 EUR, od tega 5/8 delež A.A. znaša 15.476,34 EUR, je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.

8. Tožnica v tožbi odločitev izpodbija in pojasnjuje, da skupaj z družino živi na stari domačiji z ohišnico, ki obsega sporne nepremičnine, katerih solastnik je njen partner. Sodišče ugotavlja, da je tožnica že v prošnji za dodelitev BPP navedla, da ni lastnica nepremičnine ali drugega premoženja, A.A. pa navedel, da je solastnik hiše v kateri živi ter solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki mu dajejo dohodke (KD, panj, dobiček) ter solastnik stavbenega zemljišča. Sodišče na podlagi navedenega ter na podlagi listin upravnega spisa (ZK izpisek l.št. 21 ter izpis vpogleda v podatke o nepremičninah l.št. 24) ugotavlja, da je tožena stranka z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi uradnih podatkov. Ker tožena stranka tožnici te možnosti, predpisane v določbi 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni dala, je bilo po presoji sodišča dejansko stanje glede za odločitev pomembne okoliščine v zvezi s tožničinim materialnim položajem nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka (3. točka 237. člena ZUP). Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razčistiti že navedeno odločilno dejansko okoliščino obravnavane sporne zadeve.

K II. točki izreka:

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).